Ob branju se eden za drugim rušijo miti o nujnosti hierarhij ali o determinističnem in linearno usmerjenem razvoju družbe, odpirajo se nove perspektive, pojem “napredka” se razblinja, današnja postmoderna doba pa se iz vzvišenega piedestala konca zgodovine pogreza v močvirje naključnih zmot. Fukujamovska zabloda o kapitalističnem koncu zgodovine še nikoli ni bila videti bolj bedno.

The Force of Nonviolence je naslov zadnje knjige Judith Butler, ki je nastala ob ravno pravem času. Berem jo ob poslušanju zborovske izvedbe komada People Have the Power, ki ga je ustvarila še ena izjemna ženska, Patti Smith. Oboje skupaj, komad in knjiga, tvori popolno pomensko sozvočje.

Naj se radostim, ker so tehnološki velikani zaprli usta Trumpu? Jim naj za isti ukrep priporočim še Janšo? Skušnjava je zares velika.Kritični pogled pa pove tole.

Da so elite skorumpirane in sebične ter da vodijo svet v napačno smer, je znano. Kdo so elite prav tako vemo. To so finančni mogotci in njihovi politični zavezniki. V rokah imajo oblast in bogastvo in se po najboljših močeh trudijo, da tako ostane.Naša želja, da se takih elit znebimo, je velikanska. Večja je samo še frustracija, ker se jih ne moremo.

Nahajamo se na razpotju. Današnje odločitve imajo zato toliko večjo težo, saj določajo smer, ki ji bo prihodnost še dolgo sledila.

Kaj imajo skupnega rumeni pajaci na Kongresnem trgu in poboji v Srebrenici? Komuniste, pravi Janša. Pa mu ljudje verjamejo? Večina mu ne, ampak tudi reklami za najboljši pralni prašek ne verjamejo, pa kupijo prav tistega. Kako je to mogoče?

Naš edini branik pred tehničnimi čudesi totalnega nadzora so zakonske omejitve in ozaveščena javnost. Ter trdno zavedanje, da se uveljavljenim pravicam do zasebnosti nikakor ne bi smeli odpovedati niti za ped. Zakaj? Ker bo pot nazaj v najboljšem primeru trnova, v najslabšem nemogoča.

Projekcije so izdajalske, saj človek z njimi nehote razkriva psihično nesnago, ki jo želi skriti pred samim sabo. Ko opisuje druge ljudi, opisuje lastne skrivnosti. Zato lahko trdim, da je Janša že trideset let na psihoanalitikovem kavču. Do obisti se je razgalil.

Janša v svojem zapisu ni napovedal vojne medijem. Ta namreč že traje in mediji jo izgubljajo na vsej fronti. Janša se je z zapisom na uradni strani Republike Slovenije zgolj pridružil zmagoviti armadi novega vala svetovnih populistov, Trumpa, Orbana in Bolsonara, če omenim le nekatere.

„To je zanimiv svet, v katerem sem se znašla" je premišljevala lužica. "Zanimiva luknja, v kateri sem – dobro se mi prilega, kajne? Pravzaprav se mi prilega tako dobro, da je gotovo bila ustvarjena zato, da sem jaz v njej.“

Trenutno me ne zanima, če je G5 omrežje krivo za širjenje virusa ali če je Zemlja ravna. Zanima me namreč nekaj drugega. Zakaj so nekateri ljudje že v izhodišču nezauplivi do vsakršne "uradne" razlage in se zato pogosteje zatekajo k iskanju alternativnih resnic? Po kakšnem kriteriju izbiramo "svojo" verzijo resnice?

Na tem mestu si je treba nujno zastaviti izjemno zanimivo vprašanje: kako je mogoče, da razumen in informiran človek, ki so mu znana temeljna (in nesporna) dejstva bližnjevzhodnega konflikta, priznava pravico do obrambe Izraelu, odreka pa jo Palestincem?

Podoba totalitaristične preteklosti se nenhno vrača, vendar ne kot svarilo, in tudi ne kot želja po spravi, čeprav jo kot tako slikajo zlasti desni politiki, temveč se vrača kot travmatični simptom današnje družbe, ki se navzven kiti z masko svobode, pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic, pod površjem pa je sama globoko totalitarna. Kapitalizem se ne zna/zmore/noče soočiti z lastnimi demoni, zato jih projicira na komunizem, in v nenehnem obračunavanju z njim išče katarzo.

Sprave med belimi in rdečimi seveda ne bo. Še bolj natančno - ni je bilo. Preteklik. Danes se spravljati zaradi zločina, ki ga je zagrešila prejšnja generacija, je težko. Edina možna gesta sprave, ki bi bele zadovoljila, je kesanje in opravičilo iz ust povojnih krvnikov. Ki pa so mrtvi.

Zmagovalci NOB-ja so pred 60-timi leti tisoče ljudi zmetali v isti koš in jih brez sojenja ožigosali za izdajalce. In prav to danes zagovarjajo janševci.

Janševo obdobje je zaznamoval predvsem močan konflikt z mediji. Tudi afere, a te niso Janševa posebnost; v enaki meri smo jih imeli že prej.

Janez Janša, večna žrtev mračnih sil. Vsi po vrsti mu želijo zlo. V nedogled jih je našteval: liberalni inštitut, FDV, družboslovci, civilna družba, sindikati, opozicija. Še najbolj pa novinarji, ki jih je malodane obtožil veleizdaje. Manj je udrihal po opziciji kot po novinarski peticiji. Peticija je bila zvezda njegovega nastopa.