Judith Butler in moč nenasilja

Moč nenasilja

The Force of Nonviolence je naslov zadnje knjige Judith Butler, ki je nastala ob ravno pravem času. Berem jo ob poslušanju zborovske izvedbe komada People Have the Power, ki ga je ustvarila še ena izjemna ženska, Patti Smith. Oboje skupaj, komad in knjiga, tvori popolno pomensko sozvočje.

Nenasilje ni pasivnost ali deljenje rožic nasprotniku. Ravno nasprotno. Kot oblika družbenega boja je nenasilje aktivna in agresivna sila, ki vztraja. V sintagmi "agresivno nenasilje" ni protislovja. Predvsem pa je nenasilje etična drža, nujno potrebna, da bi upor za pravičnost lahko ostal zvest svojemu cilju. Tak upor je vselej za enakost in proti nasilju, zato nasilje ne more biti princip njegovega delovanja. Tako Judith Butler.

Morda vse to zveni sanjaško, a zares sanjaško je šele prepričanje, da je način upora mogoče ločiti od njegovega cilja. Upor pač ni uhojena pot, ki pelje do znanega cilja, temveč je proces kreacije novega sveta; ta se v uporu že udejanja, zato ni utopija. Butlerjeva ve, opirajoč se na Freuda, da smo ljudje simbolna bitja ter da je realnost tesno prepletena s predstavami o njej. Za razumevanje realistične meje možnega je zato ključna domišljija.

Nastop Patty Smith je praktična demonstracija zapisanega. Patty ne podaja sanj v naivnem upanju, da bodo nekoč postale resničnost, temveč razpira prostor možnega.

Učinki so takojšnji, o čemer se lahko vsakdo tudi prepriča.