Kateri teoriji zarote naj verjamem?

Trenutno me ne zanima, če je G5 omrežje krivo za širjenje virusa ali če je Zemlja ravna. Zanima me namreč nekaj drugega. Zakaj so nekateri ljudje že v izhodišču nezauplivi do vsakršne "uradne" razlage in se zato pogosteje zatekajo k iskanju alternativnih resnic? Po kakšnem kriteriju izbiramo "svojo" verzijo resnice?

Običajna razlaga, da so eni pametnejši, drugi pa vodljivi kot ovce, je priročna, a zgrešena. Že bežen pregled psiholoških študij, ki jih ni malo, nekoliko zbistri pogled. Najprej o inteligenci. Privrženci teorij zarot po IQ-ju prav nič ne odstopajo od povprečja. Ne navzgor, ne navzdol. Stopnjo izobrazbe imajo nekoliko nižjo, a je razlika tako majhna, da ne pove kaj dosti.

Prve razlike se pokažejo pri primerjavi osebnostnih lastnosti. Niso izrazite, so pa pomenljive, še posebej tale: odprtost. Odprtost (openness to experience) je ena od osnovnih petih dimenzij osebnosti (big five traits), označuje pa pripravljenost osebe za sprejemanje novih idej in je tesno povezana z ustvarjalnostjo. Ljudje z visoko stopnjo odprtosti so kreativni, imajo občutek za estetiko, bujno domišljijo, radi eksperimentirajo, so radovedni, in... pogosteje verjamejo teorijam zarote.

Pred nadaljevanjem še tole. Teorije zarot niso blodnje ali fantazije. Teorije zarot so lahko resnične in včasih tudi so. Razumem jih kot alternativni poskus osmišljenja nekaga pojava. Zakaj alternativni? Ker tam zunaj obstaja "uradna" razlaga, ki je splošno sprejeta, a ji iz tega ali onega razloga ni za verjeti.

Od osebnostnih lastnosti je s teorijami zarot (šibko) povezana še "sprejemljivost" (agreeableness), ki označuje, v kolikšni meri se je oseba pripravljena postaviti zase ali se celo skregati, ko zagovarja svoj pogled. Ljudje z nižjo stopnjo sprejemljivosti (prepirljivci) pogosteje verjamejo teorijam zarot kot prijazneži.

Pri predalčkanju je seveda treba biti hudičevo previden, saj ljudje nismo jabolka in hruške. Iz osebnostnih lastnosti lahko razberemo kvečjemu kak namig ali statistično verjetnost, ne moremo pa napovedati vedenja konkretnega posameznika.

Ali zagovorniki raznovrstnih teorij zarot potemtakem imajo kakšno posebej izrazito skupno lastnost? Vsaj eno zagotovo imajo, kar potrjujejo tako raziskave kot vsakdanja izkušnja: kdor verjame v eno teorijo zarote, bo z veliko verjetnostjo verjel v še kakšno. Kar dokazuje, da teoretiki zarot vendarle imajo svoj predalček, hkrati pa me vrača na začetno vprašanje: zakaj?

Nadaljevanje po vsej verjetnosti sledi.

Sorodni zapisi:
Kateri teoriji zarote naj verjamem? (part II)
Kateri teoriji zarote naj verjamem? (part III)