Resnica, laž in korporacije

Naj se radostim, ker so tehnološki velikani zaprli usta Trumpu? Jim naj za isti ukrep priporočim še Janšo? Skušnjava je zares velika.

Kritični pogled pa pove tole.

Za utišanje tovarn laži, ki najedajo demokratično substanco družbe, so se odločili Twitter, Apple, Google in Amazon. Ne sodišča, temveč megakorporacije. Spoznanje je sila grenko in ne daje razlogov za veselje.

V času, ko se institucije pravne države šibijo pod udarci avtokratskih populistov, zlizanih s kapitalskimi elitami, ko je vednost potisnjena v isti ring z mnenji, ko družbeni in tehnološki pretresi trgajo svet s tečajev, so naskok na izpraznjeno mesto arbitra resnice napovedale - korporacije.

Najmogočnejša država je mesece in leta nemočno gledala, kako izvoljeni predsednik zastruplja polje javnega diskurza in sesuva razsvetljenske ideale, na katerih so ZDA gradile mit o voditeljici svobodnega sveta. Trumpa niso ustavile tožbe na sodiščih, dokazane laži, finančne afere, spolni škandali, politični nasprotniki, protesti akademikov, svarila psihiatrov.

Twitter ga je onemogočil z enim samim klikom na gumb.

Zakaj? In zakaj prav zdaj oz. šele zdaj? In pa - kdo bo naslednji? Odgovore pozna le Twitter.

Bi morali biti Twitterju hvaležni? Ali pa bi kanček naklonjenosti raje prihranili za sotrpine nasprotnih prepričanj, četudi so Trumpovi privrženci in teoretiki zarot, kot jim radi pravimo. Njihovih resnic niso premagali razum in argumenti, temveč je po njih udarila muhasta samovolja korporacij, ki so zavezane ustvarjanju dobičkov in produciranju iluzij, ne pa odkrivanju resnice.

Voltairova znamenita misel o solidarnosti v boju za svododo izražanja morda še nikoli ni bila na težji preizkušnji. Če jo v teh prelomnih časih poteptamo, se lahko Voltaire in resnica skupaj s celotno dediščino razsvetljenstva zelo kmalu znajdejo na smetišču zgodovine.