Rešitelj Trump in etika petkovih protestov
Da so elite skorumpirane in sebične ter da vodijo svet v napačno smer, ni skrivnost. Kdo so elite prav tako vemo. To so finančni mogotci in njihovi politični zavezniki. V rokah imajo oblast in bogastvo in se po najboljših močeh trudijo, da tako ostane.
Naša želja, da se takih elit znebimo, je velikanska. Večja je samo še frustracija, ker se jih ne moremo.
In potem se pojavi Trump. Obljubi obračun z elitami in ljudje mu verjamejo. Zakaj mu verjamejo? Ker on ni del elit, njegovi nasprotniki pa so.
A kaj Trump je?
Najprej je močno izpostavljena javna osebnost. Že desetletja je tako. Njegovo življenje je odprta knjiga. Nekateri ljudje svoje osebnostne lastnosti skrivajo, Trump jih razgalja. Danes ga poznamo do obisti.
O njem nesporno drži vsaj tole.
Trump je notoričen lažnivec. Ne bere in je izredno nerazgledan, a kljub temu prepričan, da ima vselej prav. Ne pozna empatije in ne razume potreb drugih ljudi; ti so zanj le sredstvo za dosego cilja. In kaj je cilj? Potrjevati se v očeh občudovalcev. Zanj obstajate dve vrsti ljudi. Občudovalci, ki hranijo njegov ego, ter vsi drugi. Pri čemer tisti drugi niso vredni počenega groša.
Kakšen mora biti svet, v katerem tak človek pridobi zaupanje milijonov ljudi? Kolikšno mora biti njihovo ogorčenje nad sistemom, da podprejo človeka, ki se razglaša za nasprotnika oblastnih elit, hkrati pa sam uteleša celotno zbirko najbolj osovraženih ekscesov teh istih elit?
Podobno vprašanje bi si v pomanjšanem merilu lahko zastavili za Slovenijo.
Je demokracija v takem svetu še sploh mogoča?
Poslušam fenomenalen komad Smashingov iz leta 1995, ki oriše prav tak svet. Takole pravi.
Znašli smo se na točki onkraj rešitve. Smo kot Kojot iz risanke, ki se v ravni črti zapodi čez rob prepada in potem zamiži, da bi odložil padec. Do konca smo zavozili. Normalnost si samo še umišljamo. Hlinimo mirnost, da bi prikrili gnev. Uboga besna podgana smo, v kletki brez izhoda. Zato... hudič naj vzame kletko. In skupaj z njo še nas.
Tak svet je edini možen svet, v katerem bi Trump lahko bil (od)rešitelj.
Ker pa človek ni podgana, temveč simbolno bitje, ki ne živi samo v empiričnem svetu, ampak tudi v simbolnem, si vselej lahko predstavlja drugačen, boljši svet. S tem že odpira možnosti za njegovo udejanjanje, hkrati pa - in to je ključno - redefinira svoj položaj v obstoječem svetu. Z drugimi besedami to pomeni, da prizadevanje za boljši jutri nikoli ni nesmiselno ali utopično, saj ima takojšnje praktične učinke tako na tistega, ki se upira, kakor na onega, ki se ne.
Petkovi protesti v tej perspektivi niso samo strategija boja za rušenje avtokratske vlade, ampak so transformativni dogodek, ki preobraža. Protestniki, ki vztrajajo kljub pičlim možnostim za uspeh in od tega nimajo nobene osebne koristi, temveč le nevšečnosti, so danes zastopniki drže, ki je etična v najpristnejšem pomenu besede. Za zapisano jamčita vsaj Jezus in Kant.
Eminentni zastopniki nasprotne drže so poslanci SMC. Njihova pasivna podpora Janševim rušilnim potezam je žalostna demonstracija tega, kar je Hannah Arendt poimenovala banalnost zla, ko je pisala o birokratu, ki je zgolj opravljal zastavljene naloge in skušal uspešno preživeti v svetu, kakršen je pač bil.
Objavi komentar