|
|
 |
1.
Neznanec/ka
4.3.2003
|
Lokalni odpori
Natu ne nasprotujejo samo v Ljubljani
V nedeljo je bil lep dan. Anton Rop je stopil pred zbrane udeležence slovesnosti ob 61. obletnici dražgoške bitke in začel slavnostni govor. Bilo jih je dobrih 3000, po mnenju nekaterih občil še kakih tisoč več. "Spoštovani pohodniki in drugi udeleženci, tovariši in tovarišice, gospe in gospodje!" Obiski in govori slovenskih državnikov so v Dražgošah nekaj običajnega, lani je pred zbranimi nastopil Milan Kučan, ki sam sicer zelo rad pešači po tamkajšnjih vesinah. Morda je bilo letos malo manj slavnostno, Kučanov predsedniški naslednik se je namesto na Gorenjsko odpravil v Logarsko dolino, kjer je v zimskih idili sprehajal zvestega Brodija, vendar je imel kljub predsedniški odsotnosti govor svežega premiera vseeno dovoljšno politično težo. In to najmanj zaradi dvojega. Najprej zaradi vsebine premierovih besed in potem zaradi političnega sporočila, ki je dobesedno padlo z neba. Vsebina slavnostnega govora je bila pričakovana, poleg naštevanja zaslug narodnoosvobodilnega boja, kar se pred borčevsko-rekreativno publiko seveda spodobi, se Anton Rop ni mogel ogniti aktualni politiki, konkretneje prihajajoče-odmikajočim se odločitvam o priključitvi Natu in EU. Rop je storil isto kot na podobni slovesnosti v pohorskih gozdovih le nekaj dni poprej njegov vladni kolega Anton Grizold. Oba sta spominske slovesnosti zamazala z aktualnim političnim trenutkom in oba med govorom navijala za Nato. Grizold je govoril o "odgovornosti in težkih odločitvah", pred katerimi naj bi stal slovenski narod, Rop pa o "zagotavljanju in povečevanju vojaške varnosti". Premierov govor v Dražgošah je bil dovolj neposreden. "Povabilo v Nato je tako na eni strani priznanje našim dosežkom v enajstih letih državne samostojnosti, na drugi strani pa tudi realističen izraz zavedanja o obojestranskih koristih."
Med gromkimi Ropovimi besedami pa je z vrha Dražgoške gore, nekaj sto metrov nad vasjo, poletel jadralni padalec. Namenjen je bil točno proti spomeniku in okoli govornika zbrani množici. V zimskem času je jadralni padalec nekaj nevsakdanjega, vetrovi namreč pozimi jadralcem niso ravno v pomoč, pa tudi kakšnega vzpenjanja toplega zraka, ki bi padalo ponesel v nebo, ni ravno veliko. Zato je bil polet padalca nepričakovan in celo nekoliko tvegan. Ljudje so ga opazili, ko je Rop ravno končeval svoje misli, prikazal se je iz meglenih kopren, za belo-zelenim padalom pa se je vil preprost napis. Nato je enako kljukasti križ. Padalec je zakrožil nad prireditvenim prostorom, pristal pa nekoliko stran, ker s pristankom ni hotel poškodovati v gručo stisnjenih gledalcev. Rop se ni dal motiti, govor je končal in se zahvalil zbranim, k padalcu pa sta pristopila policista.
"Dan prej sem se odločil, da bom izpeljal to mehko teroristično akcijo. Najprej sem razmišljal, kako bi svoje nasprotovanje vključevanju Slovenije v Nato izrazil čim bolj učinkovito, in sem se odločil, da bom uporabil simbol kljukastega križa," je nekaj dni kasneje razlagal Aleš Šumer Šember iz Železnikov, sicer predsednik Kulturnega društva Rov. "Kljukasti križ ima v glavah ljudi še zmeraj negativen predznak in ta znak sem povezal z Natom. Morda se ljudje zgražajo nad tem, ko pa bomo v Natu, bodo to razumeli." Let kljukastega križa nad Dražgošami ima seveda še posebno težo in nekaj predvsem mladih pohodnikov je mehkega terorista pozdravilo s ploskanjem. Pravega ogorčenja ni bilo, le malo starejši možak je Alešu kasneje ukradel transparent in mu namenil nekaj besed o fašizmu. "Sem proti Natu, ker sem pacifist in ker sem proti vojski. Nato Slovenije ne bo varoval, ampak jo bo okupiral, prišli bomo pod poveljstvo popolnoma nedemokratične institucije, ki jo v resnici vodil le ena država s sumljivo izvoljenim predsednikom." Aleš sicer priznava, da je podobno kot Rop spomin na dražgoško bitko izrabil v politične namene, "vendar sem hotel predstaviti drugačen pogled, nasproten tistemu, ki ga predstavljajo naši politiki". Policisti so zoper Aleša spisali ovadbo, s svojim političnim dejanjem naj bi bil zmotil javno prireditev.
Zelo podoben protest je samo dan pred Dražgošami v Žužemberku izpeljal Andrej Glavič, študent kemije. Podoben zato, ker je bi uperjen proti vključevanju Slovenije v Nato, in tudi zato, ker ga je skoraj v celoti izpeljal en sam človek. "Protestirati sem hotel že pred novim letom, vendar so mi na občini svetovali, naj počakam še nekaj tednov, ko se bo spremenila zakonodaja. Dobil sem vsa soglasja, niso delali nobenih težav, ravno nasprotno, veseli so bili, da se bo v Žužemberku nekaj dogajalo." Sobotni protest pred žužemberškim gradom je bil za množice televizije vajenih gledalcev prava etnološka posebnost, za Andreja pa zelo pomemben. "Zame Nato ni odrešitev, je iluzija varnosti, ker imam drugačno mnenje kot slovenski politiki, zato sem na protestu izrazil svoje mnenje, sprostil energijo in mimoidočim povedal, kaj mislim o Natu." In zakaj Andrej ne mara te vojaške organizacije? Ker je za mir in ne za vojno, ker v Natu dominirajo ZDA, ker je na svetu še vedno revščina, ki povzroča nasilje, ker govorijo, da nikoli več ne bo padla atomska bomba, a hkrati še vedno grozijo z njo, ker noče umreti za ideale pod poveljstvom kateregakoli predsednika ali kot pripadnik mirovnih sil Nata, ker nobene vojne ni začel mali človek, ampak vedno kak vladar, ker posluša Jimija Hendrixa, ker nima kaj izgubiti in ker še ni izgubil upanja. "Z orožjem ne moreš prinesti miru in ne moreš pomagati ljudem."
Velik vpliv majhnih
Samostojni akciji dveh posameznikov, za katerima se seveda ne skrivajo kakšne sile nedemokratičnega sveta ali medijski ekshibicionizem, sta posledici nekaterih dejstev, o katerih slovenski politiki ne govorijo radi. Vključevanju Slovenije v Nato kljub okrepljeni vladni propagandi še zmeraj nasprotuje soliden delež volilnega telesa in razlog za takšen položaj gotovo ni samo mladostno uporništvo ali utopični pacifizem. Razlog za podobne lokalne akcije je pomanjkanje prepričljivejših argumentov za vstop v Nato. Takšnih akcij je bilo lani v Sloveniji več kot štirideset, razpršene so bile po vsej državi in vodili so jih različni ljudje. Nekaj jih je bilo v Kopru in na Goričkem, v Beli krajini, Slovenj Gradcu, Velenju, Mariboru, Ljubljani, bili so simbolni protesti, množične manifestacije, okrogle mize, nočne urbane akcije, pisanje transparentov, grafitov, lepljenje plakatov, podpisovanje peticij, soočanja, vodili so jih študentje in profesorji, mladi in malo manj mladi, vodili so jih celo nekateri politiki pa popolnoma anonimni posamezniki, akcije so bile spontane, le malokdaj zelo dobro organizirane, vendar vedno dovolj odmevne, da je dejavno nasprotovanje Natu začelo skrbeti tudi izvoljeno oblast. Res je sicer, da takšno razpršeno delovanje onemogoča kakšno veliko, še posebej množično gibanje proti Natu, ki bi imelo gotovo večji politični vpliv, vendar ima tudi takšen "vseljudski odpor" zadostno podporo javnosti in zaradi navidezne dihotomije ga odlikuje dovolj medijske eksotike, da je njegova moč bistveno večja od množičnosti. Tako sta recimo pred tednom Slovenijo obiskala dva novinarja japonskega časopisa Akhata, ki ju je strašno zanimalo, kako to, da je tu toliko nasprotovanja vključevanju v Nato. Eden od njiju je izrekel na prvi pogled prav paradoksno misel: "S tem ko Slovenci iščete dobre in slabe strani Nata, ste pravzaprav zgled drugim državam. Vaš vpliv je zelo velik, in če se boste na referendumu odločil proti, bo to jasen znak, da neka majhna država misli, da današnji Nato zanjo ni najboljša rešitev." Vloga Slovenije je tukaj zelo podobna vlogi lokalnih odporov. Tudi nekje v pozabljenih delih Slovenije obstajajo ljudje, ki v Ljubljano sporočajo, da je politična pot, ki so jo izbrali v parlamentu, morda napačna in da je morebiti čas za vnovičen premislek. Lahko se zgodi, da bo nekje v neznanem delu Evrope obstajala država, ki se ne bo strinjala s politiko Nata in ki bo "prijateljsko zavezništvo opozarjala" na njegove napake. Seveda pa je vprašanje, ali takšne majhne odpore veliki voditelji sploh poslušajo. Pa naj bodo tisti iz Bruslja ali tisti iz Ljubljane.
|
2.
McHrozni
4.3.2003
|
Na kompletnem FKKT (Fakulteta za Kemijo in Kemijsko Tehnologijo) naj ne bi bilo nobenega Andreja Galviča. Če se ravno ne skriva (kar je možno) to zelo smrdi.
Zarota? Nasprotniki Nata imate tako radi zarote...
McHrozni
|
3.
Neznanec/ka
4.3.2003
|
>Na kompletnem FKKT (Fakulteta za Kemijo in Kemijsko Tehnologijo) naj ne bi bilo nobenega Andreja Galviča.
Ni GALVIČ, ampak GLAVIČ. In verjemi mi da osebek obstaja :)
|
4.
McHrozni
4.3.2003
|
>Ni GALVIČ, ampak GLAVIČ. In verjemi mi da osebek obstaja :)
Na kemiji ga uradno ni.
McHrozni
|
5.
Neznanec/ka
4.3.2003
|
>Na kemiji ga uradno ni. > >McHrozni
Jebi ga stari, če pa človeka pač poznam :)
|
6.
McHrozni
4.3.2003
|
>Jebi ga stari, če pa človeka pač poznam :)
OK, ok, saj verjamem, ampak uradno ga naj ne bi bilo.
Dobro, no, Zbornik ni nek uraden dokument, a vseeno.
McHrozni
|
7.
jinxgirl
5.3.2003
|
Tudi meni se zdi, da se glas o nasprotovanju sliši le iz večjih krajev, kar je itak logično, saj se tam lahko oglasi več ljudi. V takšnih majhnih krajih, kot je tudi moja home village, pa se ljudje tako ne zmenijo veliko za globalno dogajanje.
Najboljš bo začet pisat grafite ( po kmetijah ??! ) :)
|
8.
marko
5.3.2003
|
>Tudi meni se zdi, da se glas o nasprotovanju sliši le iz večjih krajev, kar je itak logično, saj se tam lahko oglasi več ljudi. V takšnih majhnih krajih, kot je tudi moja home village, pa se ljudje tako ne zmenijo veliko za globalno dogajanje. >Najboljš bo začet pisat grafite ( po kmetijah ??! ) :)
Zberi si čredo krav, pobarvaj jih v berlinsko modro, nariši gor znani beli simbol kompasa, pa ga prečrtaj z rdečo. Na sredo črede pa zabodi še napis: "Me smo proti natu," tako da bo vsakomur jasno, kdo nasprotuje natu. ;) Aja, pa barve naj bodo brez kloramfenikola in podobnega sicer bi se znale kariere krav neslavno končati s klav(r)nim koncem.
|
9.
ataturk
6.3.2003
|
Zberi si čredo krav, pobarvaj jih v berlinsko modro, nariši gor znani beli simbol kompasa. Na sredo črede pa zabodi še napis: "Me smo za Nato," tako da bo vsakomur jasno, kdo je za. ;) Aja, pa za barve ni važno, če so strupene, važno je, da smo za.
Itd.
|
10.
Roberto
6.3.2003
|
>Zberi si čredo krav, pobarvaj jih v berlinsko modro, nariši gor znani beli simbol kompasa, pa ga prečrtaj z rdečo. Na sredo črede pa zabodi še napis: "Me smo proti natu," tako da bo vsakomur jasno, kdo nasprotuje natu. ;) Aja, pa barve naj bodo brez kloramfenikola in podobnega sicer bi se znale kariere krav neslavno končati s klav(r)nim koncem.
Marko, a si ti malce nesremen.Oni dan si mi očital, da se ne izražam najlepše in da žalim.Drži se svojega načela in misli, da si na Odmevih.
Marko, Marko pa ti ja niso popustili živci, no.
|
11.
marko
6.3.2003
|
>>Zberi si čredo krav, pobarvaj jih v berlinsko modro, nariši gor znani beli simbol kompasa, pa ga prečrtaj z rdečo. Na sredo črede pa zabodi še napis: "Me smo proti natu," tako da bo vsakomur jasno, kdo nasprotuje natu. ;) Aja, pa barve naj bodo brez kloramfenikola in podobnega sicer bi se znale kariere krav neslavno končati s klav(r)nim koncem. > >Marko, a si ti malce nesremen.Oni dan si mi očital, da se ne izražam najlepše in da žalim.Drži se svojega načela in misli, da si na Odmevih. >Marko, Marko pa ti ja niso popustili živci, no.
Ha, ha, ha! Malo sem pa res bil nesramen, nisem si mogle pomagat, potem ko sem že natipkal pol teksta o kravah. Preveč me je zamikalo. Če je pa kdo res nesramen, je pa to ataturk, ki je gladko copy/pastal moj tekst in ga sam malo spremenil. To mi pa ni všeč, jaz sem bil vsaj originalen!
|
12.
jinxgirl
12.3.2003
|
>Zberi si čredo krav, pobarvaj jih v berlinsko modro, nariši gor znani beli simbol kompasa, pa ga prečrtaj z rdečo. Na sredo črede pa zabodi še napis: "Me smo proti natu," tako da bo vsakomur jasno, kdo nasprotuje natu. ;) Aja, pa barve naj bodo brez kloramfenikola in podobnega sicer bi se znale kariere krav neslavno končati s klav(r)nim koncem.
Pa sej ti ni treba dokazovat, da nimaš smisla za humor.
Saj to že vem.
|
13.
jinxgirl
12.3.2003
|
>Ha, ha, ha! Malo sem pa res bil nesramen, nisem si mogle pomagat, potem ko sem že natipkal pol teksta o kravah. Preveč me je zamikalo. Če je pa kdo res nesramen, je pa to ataturk, ki je gladko copy/pastal moj tekst in ga sam malo spremenil. To mi pa ni všeč, jaz sem bil vsaj originalen!
Originalen bullshit, ja.
|
14.
EMINEMforce
12.3.2003
|
A ti Marko res ni jasno?!?! Ataturk ti je pokazal kako se da brez najmanjsega problema besedilo uporabit kot anti-nato propagando. Ne blati drugace mislecih tam kjer nisi nic boljsi.
|
15.
marko
14.3.2003
|
>A ti Marko res ni jasno?!?! Ataturk ti je pokazal kako se da brez najmanjsega problema besedilo uporabit kot anti-nato propagando. Ne blati drugace mislecih tam kjer nisi nic boljsi.
Kot že rečeno, sem usaj originalen. In tudi prijazen do živali, jaz kravic v mojem vicu nisem pošiljal v lonce. Morda je pa ataturk zaposlen na vursu. Zraven mojga najbližjega mercatorja piše: VURS ubija!
Ne ubijaj, ataturk!
|
16.
jinxgirl
15.3.2003
|
>Kot že rečeno, sem usaj originalen. In tudi prijazen do živali, jaz kravic v mojem vicu nisem pošiljal v lonce. Morda je pa ataturk zaposlen na vursu. Zraven mojga najbližjega mercatorja piše: VURS ubija! > >Ne ubijaj, ataturk!
So what's your point? Ker ne groziš kravicam, ampak jih raje postaviš za zgled slepo ubogljivim množicam, si pa toliko boljši? Pazi se - ko boš naslednjič jedel kako pečenko, ti utegne ta ugovarjati.
Sploh pa tole nima več veze s temo!
|
|
