|
|
 |
1.
Neznanec/ka
14.1.2003
|
Bliža se čas državljanske odločitve o vstopu ali nevstopu v Nato. Po povabilu Slovenije v evernoatlantsko zvezo (Nato) na vrhu v Pragi se bliža čas državljanske odločitve o vstopu ali nevstopu v to zvezo. Sočasno pa se tudi krepijo prizadevanja vlade RS za pridobivanje javne podpore za ta politični projekt. Seveda s tem ni nič narobe, vendar pa se tudi navadnemu opazovalcu že na prvi pogled zdi sporen način pridobivanja te podpore. Ta način "informiranja" bo v prihodnjih mesecih rezultiral v množični manipulaciji, z "bombardiranjem" slovenske javnosti zgolj s predstavitvijo argumentov ZA vstop v Nato, medtem ko si bodo argumenti PROTI le stežka izborili svoje zasluženo mesto na programu oziroma med vrsticami slovenskih medijev. Eden ključnih pogojev za odgovorno in samostojno odločanje državljank in državljanov o tem vprašanju pa je seveda, da imajo ti na voljo celovite in večstranske informacije. Odločitev o (ne)vstopu Slovenije v Nato ni stvar peščice poklicnih politikov, ki jim Nato pomeni le dodatno stopničko napredovanja v karieri, ampak stvar slehernega državljana Slovenije, ki mora razmisliti, ali so naš nacionalni interes res topovi, puške in uniforme ali pa so to mogoče brezplačne šole, fakultete, dobra zdravstvena oskrba in nasploh njihova blaginja. Še več: potem ko so politiki s privatizacijo in denacionalizacijo ljudstvu vzeli rezultate njegovega dela, mu zdaj s prenašanjem suverenosti, ki ni njihova suverenost, temveč suverenost ljudstva, na zunanje centre moči (kot je Nato) jemljejo še vzvode za vpliv na njihovo lastno usodo. Kljub vsemu upam in verjamem, da Nato ne bo usoda ljudi na Slovenskem. Slovenska vlada temu navkljub kot glavne argumente za vstop v zvezo Nato izpostavlja politične, varnostne in gospodarske razloge. Seveda obstaja tudi vsaj toliko razlogov proti (namestitev jedrskega orožja na našem ozemlju, izguba suverenosti, sodelovanje slovenskih vojakov v konfliktih po svetu...), vendar bom zaradi prostorske omejenosti v tem prispevku zgolj relativiziral tiste argumente, s katerimi slovenska vlada upravičuje nujnost našega vstopa v Nato.
Politični argumenti:
V programu slovenskega političnega hegemona Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je zapisano, da bi Slovenija s članstvom v zvezi Nato vstopila v demokratični svet, kar bi posledično povečalo naš vpliv v mednarodni skupnosti. Argument pripadnosti "zahodni civilizaciji" je zelo pogost in ga vladajoči uporabljajo, kadar zmanjka stvarnih argumentov, s katerimi bi utemeljili našo včlanitev. Odveč je opozarjati, da Slovenija (kljub večletnemu monopolu ene stranke) je in bo demokratična država, ne glede na to, ali bo članica te zveze, ki že nekaj časa ne deluje več kot branik zahodne civilizacije, ampak prej kot imperialistična organizacija ZDA. Preveč resno tudi ne gre jemati našega povabila v zvezo Nato v smislu, da gre za enkratno priložnost vstopa v druščino demokratičnih in visoko razvitih držav ter priznanja visokih standardov naše demokratičnosti in spoštovanja človekovih pravic, če upoštevamo, da sta istega priznanja bili deležni tudi Romunija in Bolgarija. Res priznanje! Vlada je v zadnjih letih v težnji približevanja neoliberalnemu modelu ("idealu") vodila restriktivno socialno, fiskalno in monetarno politiko. Visoko ceno prevzemanja "evropskih standardov" je upravičevala s tem, da so ti potrebni, da se dokončno priključimo visoko razvitim evropskim državam, oziroma da bomo v primeru nesprejemanja teh podobni državam "vzhodnega paketa", kot je Romunija. In kako smo bili uspešni? Na žalost je Slovenija danes bolj na vzhodu, kot pa je bila pred nekaj desetletji. Naša politična elita zaradi svoje hlapčevske mentalitete (po "romunsko") ubira pot v neoliberalni svet kapitala prek revnega Vzhoda, kar nas lahko seveda dokončno pahne v klub revnih držav Balkana. Per aspera ad astra pač. Prav tako pa ne vzdrži tudi ta politični argument, da bi se s članstvom povečal naš vpliv v mednarodni skupnosti - zmanjšanje suverenosti seveda ne more povečati našega vpliva.
Varnostni argumenti:
Slovenska vlada poudarja kot pogost argument za vstop v zvezo Nato nove vire ogrožanja, ki grozijo državam v sodobni mednarodni skupnosti, predvsem mednarodni terorizem. Seveda je jasno, da nas pred terorizmom ne more nič obraniti, še najmanj pa članstvo v zvezi, ki ni namenjena in usposobljena za boj proti nevojaškim virom ogrožanja. Še več, s članstvom v tej zvezi in posledično z namestitvijo Natovih vojakov in baz na našem ozemlju ter s sodelovanjem slovenskih vojakov v "ameriških akcijah" bi Slovenija dejansko postala njihova morebitna tarča. Povabilo v zavezništvo ni posledica skrbi ZDA za našo varnost ter njihovih potreb po naši vojaški pomoči in podpori, ampak prej posledica njihovega egoizma in skrbi za njihovo lastno varnost. S povečanjem članstva so, če že nič drugega, razpršili in povečali število ciljev ter s tem zmanjšali nevarnost za cilje pri sebi. Nekorekten je tudi odnos slovenske vlade do koncepta varnosti. V aktualnih razpravah se poudarjajo zgolj vojaški vidiki tega zapletenega koncepta, medtem ko so ekonomske, socialne in druge razsežnosti varnosti zapostavljene. Med prednostne naloge naše države naj bi tako spadala tudi ekonomski in socialni vidik varnosti, a odgovor na to "skrb" nam da že ta podatek, da je večina slovenskih bolnišnic na robu stečaja! Upam si trditi, da sta varnost in prihodnost Slovenije in Evrope odvisni zgolj od uporabe političnih, ekonomskih in socialnih instrumentov, ne pa vojaških. Upoštevati moramo tudi to, da poleg zveze Nato obstajajo tudi druge varnostne strukture, ki Sloveniji lahko zagotavljajo varnost. Za Slovenijo sta tako primernejši Evropska unija ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Kot je znano, je Slovenija v zaključni fazi vključevanja v Evropsko unijo (članstvo v Natu ni nikakršen pogoj ali prednost pri vstopanju Slovenije v EU), vsaka članica pa avtomatsko pridobi neko "varnostno identiteto", varstvo prek zahodnoevropske unije (WEU), vojaškega krila EU, lastnih vojaških sil EU za hitro posredovanje ter posredno tudi Nata, ne da bi ob tem bila kakorkoli (finančno) zavezana. V sodobnih mednarodnih odnosih sta Sloveniji na voljo tudi naslednji alternativi: aktivna politika nevtralnosti - politični koncept (Švedska in Avstrija) in status
nevtralnosti - pravni koncept (Švica, Irska in Finska). Mislim, da ni treba poudarjati, da gre za visoko razvite države z dolgo demokratično tradicijo. In tudi teza, da nevtralnost ni več mogoča, aktualna, in predvsem, da je predraga, ne drži. Ravno nevtralnost Slovenije je tista alternativa, s katero bi Slovenija lahko dejansko postala prepoznavna članica mednarodne skupnosti in bi kljub svoji "majhnosti" imela možnosti, da naredi kaj zase in tudi za druge. Še to: zahodnoevropske nevtralne države za obrambo trošijov povprečju precej manj kot članice Nata!
Gospodarski argumenti:
Slovenska vlada pogosto zavaja javnost tudi s tem, da bi se Slovenija z včlanitvijo vključila v znanstvene, tehnološke in informacijske tokove razvitega sveta, kar bi imelo blagodejne učinke za gospodarstvo. Ključ do sodobnih tehnologij je samo denar, ki pa ga bo zaradi vojaških izdatkov kvečjemu manj. Tudi če bi bili člani Nata, je jasno, da bi bili prej plačniki kot pa proizvajalci vrhunskih tehnologij, s to razliko, da bi bili vezani zgolj na enega ponudnika, ki ne bo vedno najboljši. Upoštevati moramo tudi to, da bodo stroški Natove širitve in zadovoljitve njegovih kriterijev čezmerno obremenili gospodarstva novih članic (tudi Slovenije), ki so že sicer v gospodarski krizi. Širitev Nata tako koristi predvsem ZDA, saj spodbuja njihovo industrijo (predvsem vojaško), slovenskemu gospodarstvu pa že zdaj prinaša samo škodo.
Za zaključek bi dodal le še znano, a zelo resnično in žalostno igro s številkami. Vključitev Slovenije v Nato bi zahtevala zvišanje obrambnega proračuna Slovenije za 50 odstotkov (od leta 2000 do 2010 naj bi narasel z 1,23 na 2,3 odstotka BDP). Slovenija je v letu 2002 za vojsko namenila 1,5 odstotka BDP, kar v konkretnih številkah pomeni 75,675 milijarde tolarjev. Če bi Slovenija namenila za vojsko toliko kot povprečna članica Nata (2,25 odstotka BDP), to znese 114,5 milijarde tolarjev, torej približno 38,8
milijarde več kot sedaj. Če upoštevamo, da bodo morali denar za to prispevati tisti, ki ga dejansko ustvarjajo, delavci oziroma delovno aktivni ljudje, ki jih je po statističnih podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj za leto 2002 v Sloveniji 785.000, to pomeni v povprečju 50 tisočakov na delavca. Ker je povečevanje davkov nepriljubljena poteza, ki bi vladajoči koaliciji prinesla precej negativnih točk, bo potrebnih 38,8 milijarde tolarjev namesto s povečanjem davkov verjetno pridobljenih s prerazporeditvijo iz drugih proračunskih področij. S tem denarjem bi zlahka zgradili novo pediatrično kliniko, nov nogometni stadion, dokončali avtocesto od Maribora do Ljubljane, povečali razvojne programe za podeželje in vložili več denarja v šolstvo. Če karikiram, bi lahko za ta denar dobili zdrave otroke, srečne navijače, zadovoljne voznike, ustavili "beg možganov" s podeželja in ustrezno izobraževali svoje otroke, da si bodo tudi ob bodočem vključevanju v EU lahko našli dostojno službo. No, a se nam vstop res splača?
Žiga Vodovnik, podiplomski študent politologije na FDV
Večer, Sobota, 11.01.2003
|
2.
Roberto
14.1.2003
|
Res je!
|
3.
McHrozni
14.1.2003
|
Moje že tako slabo mnenje o FDV je ravnokar doživelo nov padec. www.nato.int je enako objektiven kot pa tole.
McHrozni
|
4.
McHrozni
14.1.2003
|
p.s. Kdor hoče argumente naj si prebere moj post pod temle. Edini argument proti, ki ga nisem zanikal, je slabo informiranje s strani vlade.
p.p.s. Če je slabo informiranje proti natu s strani vlade argument proti, je tudi tale post argument za.
McHrozni
|
5.
luc
15.1.2003
|
Hey, stari super da imaš vsaj svoje mnenje, a le-to je neargumentirano in temelji le na tem, zakaj bi sploh imeli vojsko, zakaj denar za orožje?
Varnost prijateljni tako nepomembna vrednota, pravzaprav je na lestvici človeških vrednot izredno visoko. Pomisli kakšen je filing, ko se česa bojiš, ko te kaj ogroža - no podoben, a le še veliko hujši občutek te bi spreletaval v primeru vojne.
Če bo prišlo do sranja, bi bilo pa morda dobro biti noter.
Članstvo v NATO je dolgoročna naložba in naj se tako nanjo tudi gleda.
Varnost za majhno državo pomeni preživetje, obstanek na geografski karti.
Premisli tudi o nasprotnih argumentih, morda imajo večjo težo kot se tebi dozdeva na prvi pogled.
Odgovornost odločanja na tem referendumu je velika, zaradi tega velja o tematiki dobro premisliti.
|
6.
Kuki
15.1.2003
|
>bojiš, ko te kaj ogroža - no podoben, a le še veliko hujši občutek te bi spreletaval v primeru vojne.
Ja, in ravno zato prijatlelj, smo proti vojni. Ne mores pa biti proti vojni in podpirati vstop miroljubne in mirne drzavice v vojasko organizacijo, ki je sregana s pol sveta.
>Če bo prišlo do sranja, bi bilo pa morda dobro biti noter.
Ce bi prislo do sranja smo najebali notri in zunaj. Zato je pametneje usmeriti energijo v to, da se sranju izognemo.
>Varnost za majhno državo pomeni preživetje, obstanek na geografski karti.
Nekateri ocitno niste opazili, da se svet spreminja.
>Premisli tudi o nasprotnih argumentih, morda imajo večjo težo kot se tebi dozdeva na prvi pogled.
Dobro sem premislil in ugotovil, da clanstvo v NATU nima veze z varnostjo. Vojna ne pade kar z neba. Preden bi se na nasem prostoru kaj skuhalo, bi se imeli cas 100x vclaniti in izstopiti iz vseh moznih organizacij. Sicer pa, kako si sploh predstavljas vojno v Evropi, ne da bi NATO prej razpadel?
>Odgovornost odločanja na tem referendumu je velika, zaradi tega velja o tematiki dobro premisliti.
Ob zelo povrsnem nerazmisleku se zdi argument povecane varnosti res na mestu. Ampak samo na prvi pogled. Ja, res bi veljalo dobro premisliti.
|
7.
McHrozni
15.1.2003
|
>Ja, in ravno zato prijatlelj, smo proti vojni. Ne mores pa biti proti vojni in podpirati vstop miroljubne in mirne drzavice v vojasko organizacijo, ki je sregana s pol sveta.
Miloševič in njegovi so pol sveta?
>Ce bi prislo do sranja smo najebali notri in zunaj. Zato je pametneje usmeriti energijo v to, da se sranju izognemo.
Prav res in članstvo v NATU nam to tudi omogoča.
>Dobro sem premislil in ugotovil, da clanstvo v NATU nima veze z varnostjo. Vojna ne pade kar z neba. Preden bi se na nasem prostoru kaj skuhalo, bi se imeli cas 100x vclaniti in izstopiti iz vseh moznih organizacij. Sicer pa, kako si sploh predstavljas vojno v Evropi, ne da bi NATO prej razpadel?
Saj ni članstvo tisto, ampak tisto, kar prinese članstvo (zavezništva, itd). Članstvo je samo simbol tega.
>Ob zelo povrsnem nerazmisleku se zdi argument povecane varnosti res na mestu. Ampak samo na prvi pogled. Ja, res bi veljalo dobro premisliti.
Na drugi, tretji in petnajsti pogled tudi, ampak ne v konvencionalnem smislu. Konvencionalno gledano je pa razlika v varnosti res minimalna.
McHrozni
|
8.
Roberto
15.1.2003
|
>Miloševič in njegovi so pol sveta?
>McHrozni
A misliš, da je samo Slobo skregan z NATOM=Amerika?
Daj naštej še kakšnega prosim, da bo bolj držalo.
|
9.
Kuki
15.1.2003
|
>Prav res in članstvo v NATU nam to tudi omogoča.
Kako clanstvo zmanjsuje nevarnost napada neclanice NATA na Slovenijo? Katera od nam sosednjih (ali vsaj bliznjih) drzav bi lahko razmisljala o napadu, in ga potem ne bi izvedla samo zato, kej je Slovenija v NATU. Bodi no realen.
>Saj ni članstvo tisto, ampak tisto, kar prinese članstvo (zavezništva, itd). Članstvo je samo simbol tega.
Pogost manever ljubiteljev NATA je, da nasprotovanje NATU enacijo z nasprotovanjem vsakrsni povezavi. Ce bi rad sodeloval gospodarsko, kulturno, znanstveno - se bos pac povezal gospodarsko, kulturno ali znanstveno. Kar tudi pocnemo ze zdaj brez NATA.
>Na drugi, tretji in petnajsti pogled tudi, ampak ne v konvencionalnem smislu. Konvencionalno gledano je pa razlika v varnosti res minimalna.
V kaksnem nekonvencionalnem smislu? Mislis na koristi za Ruplov ego?
|
10.
Neznanec/ka
29.1.2003
|
>>Miloševič in njegovi so pol sveta?
Vedno sem raje skupaj v povezavi z zahodnimi demokracijami, kot ba z banana republikami in muslimansko vodenimi drzavami. Osebno nimam nic proti njim, a iz stalisce doprinosa k blaginji vcelotne Slovenije je vstop v NATO zazeljen. Ne vem zakaj mislis, da bi se morali ZDA ali VB po defalutu motiti. Mogoce pa imajo oni prav in ti narobe.
|
|
