|
|
 |
1.
Neznanec/ka
5.3.2003
|
Če spremljamo politično retoriko okrog navržene krize Iraku , verjetno ne bi našli primera v zgodovini da bi neka država z pomočjo diplomacije prisilila svojo nasprotnico da se razoroži in da jo potem napade.Pa to še ni višek .Napadena država mora sama dokazati da nima orožja.In ta država ko bo napadena mora sama priznati da je ona napadla napadalko.Taka zmaga retorike nad dejstvi je veljavna lahko samo v možganih sodobnih mehkužcev in mediokritet.
Goebbels je bil pravi zelenec napram sodobnim urejevalcem sveta.
V Goebbelsovih časih je desetkrat povedana laž postala resnica .Pri sedanjih plazilcih zadošča enkrat.Očiten napredek!
Za normalno razmišljujočega človeka ki spremlja svoje varnost življenja tudi na več kilometrov in milj ,ki si je rad na jasnem kaj se dogaja v okoljih od katerih je končno tudi on odvisen se postavlja vprašaje zakaj taka histerija in taka nuja okrog Iraka. Saj Sadam ne bo ušel. Prav nasprotno ,neče,kljub želji in nasvetom arabskih držav.
Po sedanjem mednarodnem pravu nobena država nima nima pravice demokratizirati drugo državo,tudi če ima nafto..Najmanj pa z tanki topovi ali pa celo jedrskim orožjem
Nihče ni prosil niti pooblastil ZDA za posredovanje v Iraku.ZDA tudi niso njihovi sosedje.
Recimo da so v Iraku zelo kršene človeške pravice potem bi pač sosedne države po normalni poti zahtevali obsodbo in končno tudi sankcije OZN .V skrajni sili bi se zaprosilo za vojaško pomoč ZDA in tudi plačalo stroške,kar bi bilo končno tudi za ZDA bolj koristno,seveda če bi se šlo za to kot so informirali svetovno javnost.Ker pa so se ZDA kljub nasprotovanju OZN in svetovne javnosti z ogromnimi stroški (kot pišejo 85 milijard dolarjev) same angažirale za vojaški napad ,pa to ni to.Torej je ozadje,ki ga mehkužci in slovanski naivni fehtarji(ki so mislili da bodo kaj nafehtali ,pa bodo samo plačevali) nikakor nočejo videti,Razumem Američane ,ker se gre za njihove dolgoročne koristi.(Morala in zakoni gredo ta čas v rezervo in pripravo za serviranje drugim). Ne razumem pa druge in tudi naše politike ker bo v slučaju vojne podražitev nafte kritično prizadela druga in tudi naše gospodarstva.Pa ne samo to,celo naj bi na svoje stroške pošiljali svoje vojaške enote za pomoč pri zasedbi naftnih vrelcev in širitev tujega imperija.Torej zato je denar ,kmetom pa ne morejo izplačati že pred dvema letoma sprejete odškodnine in sredstva za prilagajanje kmetijstva k EU.
Kar 19 milijard tolarjev naj bi stala profesionalizacija vojske iz spremembe obrambne strategije v napadalno za hitre posege(po nafti)Ampak zakaj pa naj bi mi hitro posegali če izplen pripada samo Anglosaksoncem.....Najbrž bo tako kot je rekel ameriški
veleposlanik v Sloveniji.Če boste v NATU boste tam kjer se bo odločalo o svetu.Tipično!
Torej se bo odločalo o usodi onih ki ne bodo notri in to z hitrimi posegi in zasegi.
Hvala za tako demokracijo!
|
2.
ataturk
5.3.2003
|
Ta vojna bo po mojem koristila predvsem globalnemu kapitalu. Po ocenah vsaj tri četrtine svetovnega kapitala pripada tovrstni kategoriji (hkrati pa je to tudi ocena koliko svetovnega kapitala je v ZDA). Kakorkoli obračamo, so vsaj trenutno profiti iz tega kapitala večinoma še vedno odvisni od nafte in njenih cen. Torej n egre samo za Busha "osebno". Tudi ne za ZDA "nacionalno". To ni Somalija. Tudi vzhodni Timor ne. Tudi Bosna ne in ne Kosovo. Tukaj so močno prisotni interesi globalizacijskih elit. Z Bushem ali brez njega. Vprašanje ni le, koliko lahko Bush iztrži "osebno" in Amerika "nacionalno".
|
3.
marko
5.3.2003
|
Samo, a ni že tale priprava na vojno povzročila, da je cena nafte skočila v vrtoglave višave? Si globalni kapital želi tega? Da se podraži energija? Nikakor! Če predpostavimo, da bo do voje proti Iraku prišlo, je Sadam že zagrozil z uničenjem Iraških naftnih polj, tako da je vprašanje po kolikem času bi bila produkcija spet dvignjena na predvojni nivo, tako, da bodo katerikoli 'igralci' vpleteni v Iraško igro kratkoročno in srednjeročno na krepki izgubi. Ne pozabite pa, da podjetja vsaj v ameriki svoje prihodke, odhodke in podobno obračunavajo četrtletno. Kaj mislite, da se bodo ivestitorji vkopali in mirno gledali vedno nove kvartale rdečih številk ter čakali nek neznan čas, ko bi prišel profit. Sploh pa je vprašanje, če bo do profita prišlo, kajti tale Iraška vlada v opoziciji komajda upravlja sama s sabo, kako bo šele z državo.
Da sklenem, dvomim, da stoji globalni kapital oziroma neftne korporacije za Bushem v tej Iraški zadevi.
|
4.
McHrozni
5.3.2003
|
Kaj še nisi opazil nekega vzorca?
Napad na Irak je v interesu nafte, torej kapitala.
AMPAK, mi vendar vemo, da bo gospodarstvu samo škodil, saj bo podražil nafto.
Torej imajo slab namen in še slovenski kmet naj bi bil pametnejši od njih.
Kaj ni nekako tako pri praktično vsaki debati?
McHrozni
|
5.
ataturk
5.3.2003
|
>Samo, a ni že tale priprava na vojno povzročila, da je cena nafte skočila v vrtoglave višave? Si globalni kapital želi tega? Da se podraži energija? Nikakor! Globalni kaspital si lahko privošči razmišljanje na malo daljši rok. Po ameriški zmagi bodo cene spet padle, OPEC bo oslabljen.
>Sploh pa je vprašanje, če bo do profita prišlo, kajti tale Iraška vlada v opoziciji komajda upravlja sama s sabo, kako bo šele z državo. koga od unih tam gor pa briga iraška vlada. Samo, da bo proameriška, da bodo cene nafte ustrezno nizke. da bo bližnji vzhod v ameriškem šahu.
|
6.
McHrozni
5.3.2003
|
>Globalni kaspital si lahko privošči razmišljanje na malo daljši rok. Po ameriški zmagi bodo cene spet padle, OPEC bo oslabljen.
Aha, torej bo napad na Irak dobra stvar za ekonomijo?
McHrozni
|
7.
marko
5.3.2003
|
>Globalni kaspital si lahko privošči razmišljanje na malo daljši rok.
Razmišljanje na daljši rok si privoščijo v planskih gospodarstvih. V kapitalizmu je pomembno kar se na trgu dogaja danes, ali pa ste špricali ekonomijo, tovariš? ;)
>Po ameriški zmagi bodo cene spet padle, OPEC bo oslabljen.
Nisi dobro bral mojega posta - KDAJ bodo padle.
>>Sploh pa je vprašanje, če bo do profita prišlo, kajti tale Iraška vlada v opoziciji komajda upravlja sama s sabo, kako bo šele z državo.
>koga od unih tam gor pa briga iraška vlada. Samo, da bo proameriška, da bodo cene nafte ustrezno nizke. da bo bližnji vzhod v ameriškem šahu.
Seveda jih briga iraška vlada, kot jih skrbijo za trenutno Srbsko, Bosansko, Afganistansko... Daleč od tega, da bi bila zgolj proameriška.
Da bi bil bližnji vzhod v ameriškem šahu? Morda pa to ni tako slabo - končno bi se nehali bosti med sabo, ali pljuvati po Izraelu.
|
8.
McHrozni
5.3.2003
|
>Da bi bil bližnji vzhod v ameriškem šahu? Morda pa to ni tako slabo - končno bi se nehali bosti med sabo, ali pljuvati po Izraelu.
Največji razlog ZA vono za nas, in največji (edini?) razlog proti Arabcem in Iranu.
McHrozni
|
9.
ataturk
6.3.2003
|
>>Globalni kaspital si lahko privošči razmišljanje na malo daljši rok. Po ameriški zmagi bodo cene spet padle, OPEC bo oslabljen. >Aha, torej bo napad na Irak dobra stvar za ekonomijo? Ja- za ekonomijo globalnega kapitalizma. Če bo vojna kratka, kot menijo.
|
10.
ataturk
6.3.2003
|
>>Globalni kaspital si lahko privošči razmišljanje na malo daljši rok. >Razmišljanje na daljši rok si privoščijo v planskih gospodarstvih. V kapitalizmu je pomembno kar se na trgu dogaja danes, ali pa ste špricali ekonomijo, tovariš? ;) Tukaj so pa brcnili v temo, gospod ;). Profiti so v ZDA in v EU upadli- povečal se je interes za razmere v Iraku. Poleg tega pa: načrtovanje (s tujko planiranje) je sestavni del menedžmenta. Kapitalizem brez načrtovanja ne more delovati (mogoče kaki majhni posli, ne pa sistem kot tak). Kaj vse počnejo- podjetja si izdelujejo izjave o poslanstvu, projekcije gibanj, tipanje terena, strategije. V komunizmu je bilo vse to bolj zbirokratizirano, neživljenjsko, to je razlika. Najbogatejše ljudi na svetu še kako zanima kakšne so njihove možnosti čez leta (in si lahko tudi plačajo raziskave, ni treba da sami ugotavljajo). Svoje pa naredi tudi panika na trgih, seveda.
|
11.
ataturk
6.3.2003
|
>>Da bi bil bližnji vzhod v ameriškem šahu? Morda pa to ni tako slabo - končno bi se nehali bosti med sabo, ali pljuvati po Izraelu. > >Največji razlog ZA vono za nas, in največji (edini?) razlog proti Arabcem in Iranu.
V luči tvojega razmišljanja nemara res.
|
12.
marko
6.3.2003
|
>>>Globalni kaspital si lahko privošči razmišljanje na malo daljši rok. >>Razmišljanje na daljši rok si privoščijo v planskih gospodarstvih. V kapitalizmu je pomembno kar se na trgu dogaja danes, ali pa ste špricali ekonomijo, tovariš? ;) >Tukaj so pa brcnili v temo, gospod ;). Profiti so v ZDA in v EU upadli- povečal se je interes za razmere v Iraku. Poleg tega pa: načrtovanje (s tujko planiranje) je sestavni del menedžmenta. Kapitalizem brez načrtovanja ne more delovati (mogoče kaki majhni posli, ne pa sistem kot tak). Kaj vse počnejo- podjetja si izdelujejo izjave o poslanstvu, projekcije gibanj, tipanje terena, strategije. V komunizmu je bilo vse to bolj zbirokratizirano, neživljenjsko, to je razlika. Najbogatejše ljudi na svetu še kako zanima kakšne so njihove možnosti čez leta (in si lahko tudi plačajo raziskave, ni treba da sami ugotavljajo). Svoje pa naredi tudi panika na trgih, seveda.
Tovariš, tovariš. Nedvomno se je povečal interes za Irak, itak to skoz gledamo po televiziji. Kar očitno ni prišlo do vas, in kar bom tretjič ponovil, pomemben je čas. Managerji in vodstva najbrž delajo, kakšne okvirne načrte, ampak bilanco stanja pa morajo še vedno izkazovati četrtletno. Takisto so omenjeni dolžni čez bilanco stanja prepričevati delničarje, da naj ohranijo svoj kapitalski vložek pri njih. Štirikrat na leto! Delničarjem, špekulativnemu kapitalu, ki je najbolj gibljiv in kot tak tudi pomemben za razvoj ( npr. tak kapital je bil zelo pomemben za nesluten vzpon telekomunikacij ), no temu kapitalu je prav figo mar kaj bo čez 10 ali več let. Temu je važno, da je dobiček čimprej. Prav figo je lastnikom takega kapitala mar če so izobesili velikansko ameriško zastavo nad Wall Streetom.
Ti se bodo z svojim denarjem razbežali, kar bo gotovo vplivalo tudi na vrednosti t.i. 'blue chip' delnic. To so taboljša podjetja.
Pa moramo še upoštevati, da je večina gospodarstva ZDA zasnovana na terciarnem in kvartarnem sektorju, torej storitvene dejavnosti, na ceno njihovih storitev bo dvig cene nafte kaj klavrno vplival.
Na splošen dvig cen in padec vrednosti delnic, v katere vlaga prihranke, se bo povprečen ameriški potrošnik najbrž odzval z vkopavanjem in bo manj trošil.
Tedaj pa bodo ekonomisti kar tekmovali kdo bo zapisal tisto besedo na r z bolj mastnimi črkami.
Torej, tovariš, kdaj pa bo vaša vizija, vaš plan, obrodila s črnimi številkami?
Pa še nekaj podatkov zate in za vse ostale, ki so prepričani, da gre pri napadu na Irak za neko naftno zaroto mogočnih naftarjev. Na spisku forbes 500 sta med prvimi 25 podjetji samo dva naftarja ( ExxonMobil (3) in ChevronTexaco (12) ) med skorajda polovico, ki nudijo finančne storitve in za katera prav dvomim, da se veselijo tistega stanja na r.
|
13.
ataturk
6.3.2003
|
>Kar očitno ni prišlo do vas, in kar bom tretjič ponovil, pomemben je čas. Managerji in vodstva najbrž delajo, kakšne okvirne načrte, ampak bilanco stanja pa morajo še vedno izkazovati četrtletno. A sem rekel kaj drugega?
>Delničarjem, špekulativnemu kapitalu, ki je najbolj gibljiv in kot tak tudi pomemben za razvoj ( npr. tak kapital je bil zelo pomemben za nesluten vzpon telekomunikacij ), no temu kapitalu je prav figo mar kaj bo čez 10 ali več let. Temu je važno, da je dobiček čimprej. Prav figo je lastnikom takega kapitala mar če so izobesili velikansko ameriško zastavo nad Wall Streetom. Profit, ne. Ampak za tem "anonimnim" kapitalom so imena. Ki pa jih malce vseeno briga kako bo čez 5 let.
>na terciarnem in kvartarnem sektorju, torej storitvene dejavnosti, na ceno njihovih storitev bo dvig cene nafte kaj klavrno vplival. Storitve niso neodvisne od produkcijskih panog. to menda vemo.
>Torej, tovariš, kdaj pa bo vaša vizija, vaš plan, obrodila s črnimi številkami? kolikor so v ameriki (ja) uvajali participativna podjetja- so rezultati zelo uspešni. za vsaj 10 odstotkov uspešnješi od "kapitalističnih".
>Pa še nekaj podatkov zate in za vse ostale, ki so prepričani, da gre pri napadu na Irak za neko naftno zaroto mogočnih naftarjev. Na spisku forbes 500 sta med prvimi 25 podjetji samo dva naftarja ( ExxonMobil (3) in ChevronTexaco (12) ) med skorajda polovico, ki nudijo finančne storitve in za katera prav dvomim, da se veselijo tistega stanja na r.
saj ne gre za to koliko je kdo naftar- ampak koliko smo odvisni od nje.
|
14.
McHrozni
6.3.2003
|
>kolikor so v ameriki (ja) uvajali participativna podjetja- so rezultati zelo uspešni. za vsaj 10 odstotkov uspešnješi od "kapitalističnih".
Kdaj so pa s tem 'začeli'? (menim sicer, da je uvajanje sicer popolnoma neprimeren izraz, ker govorimo o kapitalistični državi - kjer uvajajo samo res nujne stvari, ostalo se razvija samo)
McHrozni
|
15.
marko
7.3.2003
|
>>Delničarjem, špekulativnemu kapitalu, ki je najbolj gibljiv in kot tak tudi pomemben za razvoj ( npr. tak kapital je bil zelo pomemben za nesluten vzpon telekomunikacij ), no temu kapitalu je prav figo mar kaj bo čez 10 ali več let. Temu je važno, da je dobiček čimprej. Prav figo je lastnikom takega kapitala mar če so izobesili velikansko ameriško zastavo nad Wall Streetom. >Profit, ne. Ampak za tem "anonimnim" kapitalom so imena. Ki pa jih malce vseeno briga kako bo čez 5 let. > Kogar zanima kaj bo čez pet let, vlaga v 'blue chip' ali pa državne obveznice. Kjer so profiti dosti nižji, pa tudi ti papirji znajo bit občutljivi na padec bolj tekmovalnih papirjev. Le poglej si relacijo med NASDAQom in DOWom.
>>na terciarnem in kvartarnem sektorju, torej storitvene dejavnosti, na ceno njihovih storitev bo dvig cene nafte kaj klavrno vplival. >Storitve niso neodvisne od produkcijskih panog. to menda vemo. > In kako vpliva dvig cene nafte oz. goriva na ceno storitev?
>>Torej, tovariš, kdaj pa bo vaša vizija, vaš plan, obrodila s črnimi številkami? >kolikor so v ameriki (ja) uvajali participativna podjetja- so rezultati zelo uspešni. za vsaj 10 odstotkov uspešnješi od "kapitalističnih". > Tovariš, še zmerom niste odgovorili na vprašanje.
> >>Pa še nekaj podatkov zate in za vse ostale, ki so prepričani, da gre pri napadu na Irak za neko naftno zaroto mogočnih naftarjev. Na spisku forbes 500 sta med prvimi 25 podjetji samo dva naftarja ( ExxonMobil (3) in ChevronTexaco (12) ) med skorajda polovico, ki nudijo finančne storitve in za katera prav dvomim, da se veselijo tistega stanja na r. > >saj ne gre za to koliko je kdo naftar- ampak koliko smo odvisni od nje.
O, seveda gre zato kdo je naftar! En kup ljudi mi skuša prodati zgodbo, kako je nameravan ameriški napad na Irak motiviran predvsem z dejstvom, da ima slednji dosti nafte. In nato mi isti ljudje razlagajo o naftarskih zarotah. Ne bom rekel, da so naftne korporacije zdej angelčki, samo kar ni res, pač ni!
O, pač pa ima nekdo GROMOZANSKE profite ( ki si jih veselo tlači v žepe ) zaradi tega, da se je nafta podražila, pa ti ljudje ne znajo ali nočejo pokazat nanj. Bi skazilo sliko o ameriškem satanu.
|
16.
ataturk
7.3.2003
|
>In kako vpliva dvig cene nafte oz. goriva na ceno storitev? -primer: naft a podraži prevoze.
-primer:nafta podraži industrijo, nato
"Storitve so izraz strukture in potreb industrije", "Storitve in industrija imajo zato DV/zap. na isti ravni", konkretno za Slovenijo 1996: "skoraj polovica storitev živi od naročil industrije in bi ponovno propadle tisti hip, ko bi propadla industrija" (Marko Kos: Menedžment dodane vrednosti).
>še zmerom niste odgovorili na vprašanje. No, pa mi bolj natančno definiraj vprašanje, ker ga očitno ne razumem ;) Vsekakor pa nisem podjetniška duša.
>>saj ne gre za to koliko je kdo naftar- ampak koliko smo odvisni od nje.
>O, seveda gre zato kdo je naftar! Seceda gre za to. Ampak ne samo za to.
>En kup ljudi mi skuša prodati zgodbo, kako je nameravan ameriški napad na Irak motiviran predvsem z dejstvom, da ima slednji dosti nafte. In nato mi isti ljudje razlagajo o naftarskih zarotah. Ne bom rekel, da so naftne korporacije zdej angelčki, samo kar ni res, pač ni! Se pravi. Podražimo nafto za 3 X, 4X in to se v ZDA ne bo poznalo? Kaj pa, če si multimiljarder, z vezami s politiko, del elite. Potem si sposoben tudi dolgoročnejše špekulacije, ne. Ali pač ne??
>O, pač pa ima nekdo GROMOZANSKE profite ( ki si jih veselo tlači v žepe ) zaradi tega, da se je nafta podražila, pa ti ljudje ne znajo ali nočejo pokazat nanj. Bi skazilo sliko o ameriškem satanu. Pač pa jaz sploh ne govorim (samo) o naftnih korporacijah. Ampak o velekapitalu. No, pravzaprav pa tudi o politiki velikih. In JA, OPEC-ove članice imajo dobiček. V ozadju tiči tekmovanje, ki ga nekateri tako zagovarjajo (glavno, da bom imel 10.000.000.000 dobička, pa če nato proade svet?)
|
17.
marko
7.3.2003
|
>>In kako vpliva dvig cene nafte oz. goriva na ceno storitev? >-primer: naft a podraži prevoze. >-primer:nafta podraži industrijo, nato >"Storitve so izraz strukture in potreb industrije", "Storitve in industrija imajo zato DV/zap. na isti ravni", konkretno za Slovenijo 1996: "skoraj polovica storitev živi od naročil industrije in bi ponovno propadle tisti hip, ko bi propadla industrija" (Marko Kos: Menedžment dodane vrednosti).
No, tako, tako. Dvig cene nafte podraži še vse ostalo.
> >>še zmerom niste odgovorili na vprašanje. >No, pa mi bolj natančno definiraj vprašanje, ker ga očitno ne razumem ;) Vsekakor pa nisem podjetniška duša. > Torej:
-si brezdušna naftna korporacija
-zastonj si se polastil iraškega naftnega polja s kapaciteto 200.000 barelov na dan, ker si podkupil tamalega Busha
-cena nafte niha, a predpostavimo, da plačaš iraku za načrpani barel 20 USD, v ZDA ali na svetovnem trgu ga pa prodaš za 28USD.
-naftno polje ima kompletno uničeno infrastrukturo, torej rabiš 400 mio USD, da vzpostaviš omenjeno produkcijo na uničenem polju, recimo 50 mio USD, da postaviš naftovod, še 400 mio USD, da zgradiš naftni terminal
-da prepelješ nafto do trga te stane 5 mio USD mesečno
-da ti izgradijo komponente za vrtino, naftovod in terminal rabijo fabrike 4 mesece
-komponente ti vozijo v Irak 2 tedna
-da ti iz komponent naredijo vrtino, naftovod in terminal rabijo še 6 mesecev
-vsi drugi stroški te pridejo na mesec (povprečno), skozi cel čas 15 milijonov USD.
-denimo še da si za nakup opreme mogu vzet na banki 10 letni kredit za 300 mio USD in te ta obira z 5% obrestmi na leto.
-ko ti vrtina končno zalaufa, predpostavimo, da dela 16 ur na dan ( dve izmene ).
Tako. Maš dost podatkov? Zdej pa zračunaj kdaj boš katerega meseca boš imel črne številke.
>>>saj ne gre za to koliko je kdo naftar- ampak koliko smo odvisni od nje. > >>O, seveda gre zato kdo je naftar! >Seceda gre za to. Ampak ne samo za to. >>En kup ljudi mi skuša prodati zgodbo, kako je nameravan ameriški napad na Irak motiviran predvsem z dejstvom, da ima slednji dosti nafte. In nato mi isti ljudje razlagajo o naftarskih zarotah. Ne bom rekel, da so naftne korporacije zdej angelčki, samo kar ni res, pač ni! >Se pravi. Podražimo nafto za 3 X, 4X in to se v ZDA ne bo poznalo? Kaj pa, če si multimiljarder, z vezami s politiko, del elite. Potem si sposoben tudi dolgoročnejše špekulacije, ne. Ali pač ne??
Odvisno, kako zelo si iz multimiljarderja želiš postati multimilijonar.
>>O, pač pa ima nekdo GROMOZANSKE profite ( ki si jih veselo tlači v žepe ) zaradi tega, da se je nafta podražila, pa ti ljudje ne znajo ali nočejo pokazat nanj. Bi skazilo sliko o ameriškem satanu. >Pač pa jaz sploh ne govorim (samo) o naftnih korporacijah. Ampak o velekapitalu. No, pravzaprav pa tudi o politiki velikih. In JA, OPEC-ove članice imajo dobiček. V ozadju tiči tekmovanje, ki ga nekateri tako zagovarjajo (glavno, da bom imel 10.000.000.000 dobička, pa če nato proade svet?) > Mislim, da je mit o enotnosti velekapitala vseeno hudo pretiran. Mislim, da velekapitalisti delajo največje denarje predvsem s tem, da si jih drug drugemu pulijo iz žepa. Mislim, da sodi obiranje revežev samo še v romantične srednjeveške bajke - ker, kako boš vzel nekomu, ki itak nič nima. Vzameš tistemu, ki ima!
O, pa je nekdo le opazil, kdo ima največji profit, in na račun koga ima OPEC tak profit, pa potrjuje zadnji stavek mojega prejšnjega odstavka. Torej, kdaj bodo demonstracije proti OPECu, da tudi jaz pridem?
|
18.
ataturk
7.3.2003
|
>Torej: >-si brezdušna naftna korporacija >-zastonj si se polastil iraškega naftnega polja s kapaciteto 200.000 barelov na dan, ker si podkupil tamalega Busha >-cena nafte niha, a predpostavimo, da plačaš iraku za načrpani barel 20 USD, v ZDA ali na svetovnem trgu ga pa prodaš za 28USD. >-naftno polje ima kompletno uničeno infrastrukturo, torej rabiš 400 mio USD, da vzpostaviš omenjeno produkcijo na uničenem polju, recimo 50 mio USD, da postaviš naftovod, še 400 mio USD, da zgradiš naftni terminal >-da prepelješ nafto do trga te stane 5 mio USD mesečno >-da ti izgradijo komponente za vrtino, naftovod in terminal rabijo fabrike 4 mesece >-komponente ti vozijo v Irak 2 tedna >-da ti iz komponent naredijo vrtino, naftovod in terminal rabijo še 6 mesecev >-vsi drugi stroški te pridejo na mesec (povprečno), skozi cel čas 15 milijonov USD. >-denimo še da si za nakup opreme mogu vzet na banki 10 letni kredit za 300 mio USD in te ta obira z 5% obrestmi na leto. >-ko ti vrtina končno zalaufa, predpostavimo, da dela 16 ur na dan ( dve izmene ). >Tako. Maš dost podatkov? Zdej pa zračunaj kdaj boš katerega meseca boš imel črne številke.
Ti, tole razmišljanje mi je bilo pa všeč. :)
No, pojma nimam, kake so res cene, verjetno si tudi ti kak podatek dal na uč? ;)
Potem je takole- recimo, da je vsa investicija težka okrog 1.3 milijarde po tamalem. Ker pol leta sploh ne črpajo. No, v ene treh letih bi pa šlo, da bi postali v poslovanju pozitivni.
Upoštevaj pa še naslednje:
-Kapitala je v svetu preveč (nova ekonomija se je "znormalizirala" in je vse po starem)- to pa pomeni manjše profite- ampak tudi slab profit je baje boljši od nikakršnega.
-Če bi držalo, da se res ne splača vlagat v naftarske posle, potem sploh ne bi gradili novih naftovodov, delali novih vrtin.
>Odvisno, kako zelo si iz multimiljarderja želiš postati multimilijonar. Če ne boš ukrepal, bodo cene šle gor, ti pa boš res iz multimiljarderja postal multimilijonar.
>Mislim, da je mit o enotnosti velekapitala vseeno hudo pretiran. Mislim, da velekapitalisti delajo največje denarje predvsem s tem, da si jih drug drugemu pulijo iz žepa. Bi se v glavnem kar strinjal. Namreč del globalnega kapitala (če se vrnem bolj nazaj) je res dokaj depersonaliziran in glede vprašanja vojna-mir zapusti nevtralne pozicije šele preko borze- panika na borzi je morebiten impulz za politike. Po drugi strani pa je del personaliziran, vglavnem povezan z ZDA v odnosu elit: vojska- politika- ekonomija ameriška- ekonomija globalna (deloma). Mit o enotnosti velekapitala? Odvisno od gledišča. Po mojem je recimo v odnosu do komunizma ali anarhizma skoraj enoten. Dokaj enoten pa je ta sklop elit še zmeraj lahko do rivalov v OPEC-u. Med sabo si pa pulijo, ja.
>Mislim, da sodi obiranje revežev samo še v romantične srednjeveške bajke - ker, kako boš vzel nekomu, ki itak nič nima. Vzameš tistemu, ki ima! No, če se mu nekaj malega še da vzeti, zakaj mu ne bi? Ampak seveda- pulijo si pa. Zraven pa seveda sklepajo tudi koalicije in si po potrebi pomagajo. Do tod se strinjava tudi z Mc-om, če se prav spomnim.
>O, pa je nekdo le opazil, kdo ima največji profit, in na račun koga ima OPEC tak profit, pa potrjuje zadnji stavek mojega prejšnjega odstavka. Torej, kdaj bodo demonstracije proti OPECu, da tudi jaz pridem? Ja, pa bi res lahko kdaj bile. Proti OPECU in proti ZDA (te npr. nočejo nič slišati o svetovni dediščini oceanskih bogastev).
|
19.
marko
11.3.2003
|
>Ti, tole razmišljanje mi je bilo pa všeč. :) >No, pojma nimam, kake so res cene, verjetno si tudi ti kak podatek dal na uč? ;) >Potem je takole- recimo, da je vsa investicija težka okrog 1.3 milijarde po tamalem. Ker pol leta sploh ne črpajo. No, v ene treh letih bi pa šlo, da bi postali v poslovanju pozitivni. >Upoštevaj pa še naslednje: >-Kapitala je v svetu preveč (nova ekonomija se je "znormalizirala" in je vse po starem)- to pa pomeni manjše profite- ampak tudi slab profit je baje boljši od nikakršnega.
Podatke sem vse spljuval na uč. Pojma nimam kakšne so resnične številke. Edino taprvega, 200 000 barelov na dan, sem ga uzel od neke naftne ploščadi, mislim da ji je ime Hybernia al neki tazga. Je zravn pisal, da dnevno načrpa od 120 000 do 160 000 barelov, teoretični maksimum pa ima 200 000. Pa sem izbral tavečjo številko, da ne bi rekel, da sem bil žleht pri podatkih. Pa bančni kredit sem ti tud dal dokaj ugoden ;) Citibank, taprva pri forbesu daje folku kredite po "as low as 14%". No, pokritiziram te, da pr matematiki nisi dober. Zadevo sem šel preračunavat in pride dobiček po 5 letih. Hja. Ampak sem ti dal res veliko polje - 200 000 barelov pomeni 11.6 milijonov ton nafte na leto. ;)
>-Če bi držalo, da se res ne splača vlagat v naftarske posle, potem sploh ne bi gradili novih naftovodov, delali novih vrtin. > Čuj, nč ne vem o gradnji kakih novih naftovodov ali vrtin?
|
20.
McHrozni
11.3.2003
|
>Podatke sem vse spljuval na uč. Pojma nimam kakšne so resnične številke. Edino taprvega, 200 000 barelov na dan, sem ga uzel od neke naftne ploščadi, mislim da ji je ime Hybernia al neki tazga. Je zravn pisal, da dnevno načrpa od 120 000 do 160 000 barelov, teoretični maksimum pa ima 200 000. Pa sem izbral tavečjo številko, da ne bi rekel, da sem bil žleht pri podatkih. Pa bančni kredit sem ti tud dal dokaj ugoden ;) Citibank, taprva pri forbesu daje folku kredite po "as low as 14%". No, pokritiziram te, da pr matematiki nisi dober. Zadevo sem šel preračunavat in pride dobiček po 5 letih. Hja. Ampak sem ti dal res veliko polje - 200 000 barelov pomeni 11.6 milijonov ton nafte na leto. ;)
Cena nafte na Ameriškem trgu je bila danes 34.5$ za sod, kar je nekako dvojna (!) običajna cena in nekako desetkratna (!!) cena izpred leta 1973.
Stroški črpanja nafte v Kiriuku naj bi bili vsega 1$/sod.
Tjah, profiten biznis, ne rečem da ne. Ni čudno, da se Francozi in Rusi tako zavzemajo, da bi ohranili svoj monopol.
McHrozni
|
|
