|
|
 |
1.
jup
1.12.2002
|
ROP TISOČLETJA
Angloksaksonci nameravajo Irak oropati za 112 miljard sodov nafte. Poleg tega nameravajo pobrati saudskim princem še ves denar v raznih bankah,pod pretvezo da so
f.inansirali napad 11 septebra .Za vsakega ubitega človeka v tem napadu zahtevajo
100 milonov dolarjev.
Dogovarjanje v varnostnem svetu OZN je povezano tudi z delitvijo vojnega plena. Arabski svet in celo nekatere ameriške zaveznice gledajo na celotni konflikt zgolj skozi ta očala: ZDA hočejo strmoglavili Sadama Huseina izključno zaradi 112 milijard sodov nafte. ki jo ima Irak. in ne zaradi groženj orožja za množično uničevanje.
Za ZDA, ki so največji porabnik energije na svetu, bi bil prost dostop do iraške nafte
zlata jama. Njihove lastne naftne zaloge obsegajo komaj 30,8 milijard sodov, nafto pa uvažajo pretežno iz Saudske Arabije. Venezuele in Nigerije.
Po podatkih british Petruliunw ZDA vsak dan uvozijo nafto iz naslednjih držav:
Saudska Arabija: 1,7 milijona sodov
To rej,to ni nobena obramba ali vojskovanje,to je kriminal.
- Venezuela: 1,5 milijona so
dov
Nigerija: 884.000 sodov
Irak: 795.000 sodov
Alžirija: 278.000 sodov
Kuvajt: 250.000 sodov
Iraški režim brez Sadama Huseina bi popolnoma spremenil razmerja na svetovnem naftnem trgu. Prevlade Saudske Arabije, vodilne izvoznice nafte na svetu, bi bilo konec. Takoj za njo je Irak, nekateri viri pa nava.ja.jo, da bi utegnilo biti potencialne naftne zaloge Bagdada celo večje od saudskih.
Irak je med državami z največjimi zalogami nafte na drugem mestu. Podatki Briltish Petroleum o svetovnih naftnih zalogah:
- Saudska Arabija: 261,8 milijard sodov
Irak: 112,5 milijarde sodov
Združeni arabski emirati: 97,8 milijarde sodov
Če pa se nekdo res hoče seznaniti ,kdo uporablja sredstva za množično uničevanje ,pa naj na internetu natipkajte Irak in bo lahko gledali otroke z nenaravnimi izrastki od osirom. urana,ki so ga množino v Iraku uporabljale ZDA.
- Kuvait: 96.5 milijarde sodov
lran: 89.7 milijarde sodov
Sadam Husein je z nekaterimi tujimi naftnimi družhami podpisal dogovorc v milijardnih dolarskih zneskih: pretežno z Rusijo. Francijo in Kitajsko. Francija in Kitajska. ki sta bili v prcteklih tednih najbolj zadržani glcde ameriških vojnih načrtov. sta z Bagdadom najtcsneje gospodarsko povezani. Ruska naftna družha je oktobra podpisala z Irakom pogodbo o uvozu 20 milijonov sodov nafte: piše 'ews week.
Glavni kupci iraške nafte v
Evropi (na dan):
- Francija: 97.000 sodov
- Nizozemska: 96.000 sodov - Italija: 8(1.000 sodov -Španija: 52.000 sodov nafte
7. R.
Če bodo slovenski oblastniki potisnili Slovenijo v ta kriminal jih upam
da bo kasneje zgodovina
pravilno ovrednotila kot
oprode novodobnih roparjev.
|
2.
McHrozni
1.12.2002
|
A to je nek nov film?
Ne sicer Hollywoodski, ti so večinoma proameriški, ampak nekako na istem nivoju.
Seveda se za Irak, če le-ta ne bi imel nafte, nihče ne menil. Od svetovne javnosti, namreč.
Če res obstaja nevarnost za Ameriško varnost znotraj Iraka - in jaz verjamem da res obstaja - bi Bush in ostali še vedno silili v razorožitev, tako kot v Afganistanu. Kaj misliš da so napadli zaradi tistih grmov in skalovja?
Pa še tole: Irak ima znanje za proizvodnjo kemičnega orožja, ker je (bilo) standarden del Iraškega arzenala. To je dejstvo. Irak ima kemično industrijo, to je tudi dejstvo.
Še eno dejstvo: čisto navadno tovarno mila lahko v NEKAJ URAH do nekaj dneh predelaš za izdelavo kemičnega orožja, če le imaš znanje.
Saddam lahko proizvaja kemično orožje, tu sploh ni vprašanja, kot tudi ni vprašanja da bi ga uporabil proti ZDA, če bi si upal. Posledice namreč najbrž ne bi bile ugodne.
Po mojem je Iraška nafta samo še dodaten bonus, da je tarča bolj mamljiva. Seveda pa prismojena javnost vidi samo in le to. Kot tudi ne vidite nekaj drugih dejstev: Irak lahko uvaža hrano, Irak lahko izvaža nafto. Otroci v Iraku stradajo.
Zakaj? Zaradi sankcij že ne.
McHrozni
|
3.
ataturk
2.12.2002
|
>Angloksaksonci nameravajo Irak oropati za 112 miljard sodov nafte. No ja. Vojno plenjenje pa sicer ni nič novega, tako hudo pa spet ni, saj si navedel kar celotne iraške naftne zaloge. Nafto jim bodo plačevali- slej ko prej po tržnih cenah.
>Poleg tega nameravajo pobrati saudskim princem še ves denar v raznih bankah,pod pretvezo da so f.inansirali napad 11 septebra .Za vsakega ubitega človeka v tem napadu zahtevajo 100 milonov dolarjev. O.K. Tudi če je to res, je že pred meseci iz ZDA zbežalo ogromno saudijskega kapitala- že takrat čez 200 milijard dolarjev. Vkolikor ZDA ne bodo ravnale previdno, bo zbežalo še več denarja. V Ameriki so bili v skrbeh že pred meseci- saj tolikšen beg kapitala ob še kakem dejavniku morda lahko pomeni kapljo čez rob, ki bi ZDA pahnila v hujšo recesijo. Postavlja se tudi vprašanje kam bodo Savdijci zbasali ta denar. Doma se ne bo obračal, grozi pa jim islamistična revolucija. Ostanejo Evropa, Kitajska in JV Azija.
>Njihove lastne naftne zaloge obsegajo komaj 30,8 milijard sodov, nafto pa uvažajo pretežno iz Saudske Arabije. >Venezuele in Nigerije. >Po podatkih british Petruliunw ZDA vsak dan uvozijo nafto iz naslednjih držav:
>Podatki Briltish Petroleum o svetovnih naftnih zalogah: >- Saudska Arabija: 261,8 milijard sodov >Irak: 112,5 milijarde sodov >Združeni arabski emirati: 97,8 milijarde sodov
Po ameriških podatkih (http://physics.ius.indiana.edu/~kyle/P310/right2.html) ima ob sedanji stopnji produkcije Savdova Arabija črnega zlata še za dobrih 100 let, zaloge (tiste že odkrite in tiste zelo verjetne, a še ne odkrite) pa imajo 2x večje od Iraka. Torej bi morali Američani v Iraku produkcijo nafte dvigniti na savdijsko raven (sedaj je zaradi sankcij primerljivo po zalogah vsaj 3x nižja). Tudi, ko jim bo, in če jim bo to uspelo, bodo morali nafto 50 let črpati kot nori. Kot sem že rekel- onkraj kratkoročnih predvidevanj bodo morali Američani to nafto plačati po tržnih cenah.
Ko smo že pri nafti: po Hubbertovi krivulji (http://www.daviesand.com/Perspectives/Forest_Products/Oil_Reserves/) Američani predvidevajo, da bo najkasneje po letu 2010 na nafti temelječe gospodarstvo zašlo v težave in svetovna produkcija naj bi leta 2020 padla na raven izpred leta 1970- in to v času, ko se po vsem svetu povpraševanje po nafti povečuje. Po Braudelu (Braudel: Čas sveta) lahko v čas pred ali po letu 2020 postavimo sekanje neugodnih dolgih časovnih trendov (spomnimo se pomembnega sekanja v letu 1929). Torej: gorje tretjemu svetu- leta 2030 in kasneje bo nafta nekaj eksotičnega, druge energije pa utegnejo biti za revne dežele predrage. Predvidevamo lahko, da bodo dežele iz tretjega sveta, ki so zaradi absolutnega GDP-ja po tečaju dolarja v slabi kondiciji, po letu 2010 kot prve zašle v dolgotrajno gospodarsko stagnacijo in jim bodo umanjkala sredstva za reorganizacijo gospodarstva. Najbogatejše države se bodo kolikor toliko reševale z obnovljivimi viri (sonce, veter, voda, biomasa, zvok) ter jedrsko energijo in premogom in krize verjetno ne bodo občutile tako hudo (čeprav bo to morda v razvitejšem, svetu lahko čas anarhističnega in neofašističnega vzpenjanja). Zgodovinske izkušnje kažejo, da krizo najslabše prenaša obrobje- ni sicer pravilo, da se kriza nakaže na obrobju kot v tem primeru, pravilo pa je, da zaostali svet krzo občuti še dolgo potem, ko gre bogatim že dobro. Latinska Amerika, Afrika in nekatere azijske države se lahko potopijo v desetletja gospodarskega propadanja. Vsaj za dele planeta prihajajo leta žalosti. S tem pa v prvi vrsti nevarnost boljševističnih in fundamentalističnih revolucij. In ob ustvarjeni planetarni kulturi, ki so jo v zadnjem času ukalupili zlasti Američani, si ne moremo obetati nič dobrega. Predvsem Amerika bo postala simbol zla za nove in nove milijone. In mi naj gremo v zvezo z njimi?
|
4.
McHrozni
2.12.2002
|
Hm, jaz grem osebno raje v zvezo z njimi, kot pa da jih preklinjam ker moj narod strada, čeprav je razlog samo v tem, da pred desetletji nismo šli v zvezo z njimi.
Pazi! Obžalovati je možno oboje.
McHrozni
|
5.
ataturk
2.12.2002
|
>Še eno dejstvo: čisto navadno tovarno mila lahko v NEKAJ URAH do nekaj dneh predelaš za izdelavo kemičnega orožja, če le imaš znanje.
McHrozni, ko sem bral tiste tvoje trditve o ekologiji, sedaj pa tole o tovarni kemičnega orožja, se v šali sprašujem ali ti študiraš kemijo. No, pa šalo na stran. Kolikor vem, lahko vsako tovarno gnojil in praškov hitro spremeniš v kemično tovarno. In zdaj bomo Iraku preprečili izdelavo kemičnega orožja? In kako boš teroristom preprečil, da bodo izdelovali eksplozive? V vojski so nas nekateri poveljniki poučili, da se specialne enote učijo izdelati eksplozive iz vsakdanjega materiala. Baje je eksploziv malo slabši, je pa blazno poceni. Vsake toliko časa se na internetu pojavijo navodila za izdelavo takih orožij; enkrat sem malce začel brati, pa se mi potem ni dalo več. Razne teroristične in alternativne manjšine gotovo posedujejo te podatke. In bolj ko je to znanje dostopno, manj uspešno bo zatiranje teh skupin. No, kako jih boš ustavil?
|
6.
ataturk
2.12.2002
|
>Hm, jaz grem osebno raje v zvezo z njimi, kot pa da jih preklinjam ker moj narod strada, čeprav je razlog samo v tem, da pred desetletji nismo šli v zvezo z njimi. >Pazi! Obžalovati je možno oboje.
Zakaj naj bi slovenski narod stradal? Kmalu bomo dosegli gospodarsko poprečje EU in smo na repu razvitih držav (pazi: nismo država v razvoju, ampak v skupini razvitih držav). Če EU ne bo zdržala in se bo razkrojila, pa nam NATO ne bo mogel pomagati.
|
7.
McHrozni
2.12.2002
|
>McHrozni, ko sem bral tiste tvoje trditve o ekologiji, sedaj pa tole o tovarni kemičnega orožja, se v šali sprašujem ali ti študiraš kemijo. No, pa šalo na stran. Kolikor vem, lahko vsako tovarno gnojil in praškov hitro spremeniš v kemično tovarno. In zdaj bomo Iraku preprečili izdelavo kemičnega orožja? In kako boš teroristom preprečil, da bodo izdelovali eksplozive? V vojski so nas nekateri poveljniki poučili, da se specialne enote učijo izdelati eksplozive iz vsakdanjega materiala. Baje je eksploziv malo slabši, je pa blazno poceni. Vsake toliko časa se na internetu pojavijo navodila za izdelavo takih orožij; enkrat sem malce začel brati, pa se mi potem ni dalo več. Razne teroristične in alternativne manjšine gotovo posedujejo te podatke. In bolj ko je to znanje dostopno, manj uspešno bo zatiranje teh skupin. No, kako jih boš ustavil?
Zelo težko, morda celo zelo krvavo.
In da, sem na kemiji. Na fkkt.org smo pred časom imeli serijo, mislim da 7, člankov o eksplozivih, eden je baziral na sladkorju (!).
Vendar vseeno, zadnje kar je, se jim je predati. Dober primer: leta 2000 je skupina muslimanskih skrajnežev zajela letalo polno Hindujcev in Indijska vlada je ugodila njihovim zahtevam. Po tistem se je število ugrabitev močno povečalo, faktor 4 mi hodi v glavo, vendar ne vem če je to to.
Vir je Discovery channel.
Najprej je treba ozdraviti akutni (teroristične skupine), nato šele kronični vir (revščina, ipd). Zato, ker ima obraten pristop negativne učinke in zato, ker je kronične razloge skoraj nemogoče odstraniti tudi zato, ker jih akutni blokirajo (primer: Yasser Arafat, Saddam Hussein in drugi).
McHrozni
|
8.
McHrozni
2.12.2002
|
>Zakaj naj bi slovenski narod stradal? Kmalu bomo dosegli gospodarsko poprečje EU in smo na repu razvitih držav (pazi: nismo država v razvoju, ampak v skupini razvitih držav). Če EU ne bo zdržala in se bo razkrojila, pa nam NATO ne bo mogel pomagati.
Kot že gvintiljonkrat: NATO lahko na EU deluje pozitivno in kot tak tudi prepreči razkroj. Vse je samo odvisno od tega, kdaj stopi na sceno, če je dovolj zgodaj, potem lahko naredi vse.
McHrozni
|
9.
ataturk
2.12.2002
|
>Kot že gvintiljonkrat: NATO lahko na EU deluje pozitivno in kot tak tudi prepreči razkroj. Vse je samo odvisno od tega, kdaj stopi na sceno, če je dovolj zgodaj, potem lahko naredi vse.
In kvintiljonprvič: NATO ne bo koristil EU.
|
10.
ataturk
2.12.2002
|
>Vendar vseeno, zadnje kar je, se jim je predati. Dober primer: leta 2000 je skupina muslimanskih skrajnežev zajela letalo polno Hindujcev in Indijska vlada je ugodila njihovim zahtevam. Po tistem se je število ugrabitev močno povečalo, faktor 4 mi hodi v glavo, vendar ne vem če je to to. Tudi sam ne vem, zakaj bi se morali predati teroristom. Situacija je kompleksna in jo je potrebno kompleksno tudi reševati.
>Najprej je treba ozdraviti akutni (teroristične skupine), nato šele kronični vir (revščina, ipd). Zato, ker ima obraten pristop negativne učinke in zato, ker je kronične razloge skoraj nemogoče odstraniti tudi zato, ker jih akutni blokirajo (primer: Yasser Arafat, Saddam Hussein in drugi). Ko govorim o kompleksni situaciji, govorim tudi o tem, da najprej recimo vse razsuješ, pomagaš vzpostaviti zmešnjavo, nato dobiš teroriste, ki te napadejo, potem pa ti spet vse razsuješ. Tale krog postaja nevaren. Obratni pristop ima lahko le pozitivne učinke- ne govorim o tem, da moramo kapitulirati pred teroristi in ugrabitelji- zmanjšati jim moramo maneverski prostor, kar z drugimi besedami pomeni, da je potrebno prispevati k gradnji izobražene in odprte skupnosti.
|
11.
McHrozni
3.12.2002
|
>Tudi sam ne vem, zakaj bi se morali predati teroristom. Situacija je kompleksna in jo je potrebno kompleksno tudi reševati.
Če verjameš ali ne, prepričan sem, da ZDA delujejo v tem pogledu. Beri naprej.
>Ko govorim o kompleksni situaciji, govorim tudi o tem, da najprej recimo vse razsuješ, pomagaš vzpostaviti zmešnjavo, nato dobiš teroriste, ki te napadejo, potem pa ti spet vse razsuješ. Tale krog postaja nevaren. Obratni pristop ima lahko le pozitivne učinke- ne govorim o tem, da moramo kapitulirati pred teroristi in ugrabitelji- zmanjšati jim moramo maneverski prostor, kar z drugimi besedami pomeni, da je potrebno prispevati k gradnji izobražene in odprte skupnosti.
Saj. Ampak to NE pomeni, da ni nujno najprej, kot se ti izražaš "razsuti vsega". Najprej jih je treba zatreti, tako, da bodo potrebovali vsaj nekaj let da se na novo zorganizirajo. Tudi zato, ker boš vzpostavil mehanizme za njihovo nadaljne zatiranje. Ta čas porabiš za izobraževanje in odpiranje skupnosti.
Z močnim sovražnikom se ne smeš bojevati po njegovih pravilih. Lahko zmagaš, ampak za kakšno ceno?
Lahko tudi izgubiš...
To je kompleksen pristop, ne pa da uporabiš samo "odpiranje in izobraževanje" in tako rekoč prepustiš zadevo božjim rokam.
McHrozni
|
12.
McHrozni
3.12.2002
|
>In kvintiljonprvič: NATO ne bo koristil EU.
Tjah, do sedaj se je izkazalo prej nasprotno. Zakaj naj bi se zdaj to obrnilo okoli, ne vem.
McHrozni
|
13.
ataturk
3.12.2002
|
>Saj. Ampak to NE pomeni, da ni nujno najprej, kot se ti izražaš "razsuti vsega". Najprej jih je treba zatreti, tako, da bodo potrebovali vsaj nekaj let da se na novo zorganizirajo. Tudi zato, ker boš vzpostavil mehanizme za njihovo nadaljne zatiranje. Ta čas porabiš za izobraževanje in odpiranje skupnosti. Vendar moraš biti previden glede kolateralne škode in diktature- večina vojn pa žal ne poteka z namenom vzpostavljati boljši svet, ampak zaradi gospodarskih interesov. Na nasprotni strani namesto pripravljenosti za sodelovanje raste nezadovoljstvo in občutek, da se jim je storila krivica. Seme novega terorizma je že zasejano.
>Z močnim sovražnikom se ne smeš bojevati po njegovih pravilih. Lahko zmagaš, ampak za kakšno ceno? >Lahko tudi izgubiš... >To je kompleksen pristop, ne pa da uporabiš samo "odpiranje in izobraževanje" in tako rekoč prepustiš zadevo božjim rokam. Sem ti že zgoraj rekel, da nisem za kapitulacijo pred terorizmom. Tvoj pristop je premalo kompleksen.
>>In kvintiljonprvič: NATO ne bo koristil EU. >Tjah, do sedaj se je izkazalo prej nasprotno. Zakaj naj bi se zdaj to obrnilo okoli, ne vem.
Zato, ker EU gradi svojo lastno državnost, ki jo skušajo ZDA minirato. Zato, ker se bodo ZDA očitno zapletale v vse hujše globalne konflikte.
|
14.
McHrozni
3.12.2002
|
>Zato, ker EU gradi svojo lastno državnost, ki jo skušajo ZDA minirato. Zato, ker se bodo ZDA očitno zapletale v vse hujše globalne konflikte.
Skratka, vse je na nas, Evropejcih, da ne podležemo Ameriškemu vplivu. To lahko vključuje tudi močnejši NATO, kar med drugim pomeni čim manjši odpor. Kar posledično pomeni: Slovenja v NATO!
McHrozni
|
15.
McHrozni
3.12.2002
|
>Vendar moraš biti previden glede kolateralne škode in diktature- večina vojn pa žal ne poteka z namenom vzpostavljati boljši svet, ampak zaradi gospodarskih interesov. Na nasprotni strani namesto pripravljenosti za sodelovanje raste nezadovoljstvo in občutek, da se jim je storila krivica. Seme novega terorizma je že zasejano.
Večina vojn res poteka v gospodarskih interesih (čisto vse ne, večina), vendar pa ni nujno da se gospodarski in človekoljubni interesi križajo. Moč ni več v ozemlju, moč je v denarju. Bogatim je v interesu srednji sloj (kot že tolikokrat) in to je način vzpostaviti ga.
Ne vem zakaj moj pristop ni kompleksen, tvoj pa je. Saj ni nič drugačen, ima samo elemente, ki jih tvoj nima.
McHrozni
|
16.
ataturk
3.12.2002
|
>Večina vojn res poteka v gospodarskih interesih (čisto vse ne, večina), vendar pa ni nujno da se gospodarski in človekoljubni interesi križajo. Moč ni več v ozemlju, moč je v denarju. Bogatim je v interesu srednji sloj (kot že tolikokrat) in to je način vzpostaviti ga. Za ostale pa eno figo? Poleg tega jim je za zabačene dežele skoraj vseeno. Tudi za srednji sloj. In še celo za višji.
>Ne vem zakaj moj pristop ni kompleksen, tvoj pa je. Saj ni nič drugačen, ima samo elemente, ki jih tvoj nima. Saj je kompleksen, ampak po mojem še premalo.
|
17.
McHrozni
3.12.2002
|
>Za ostale pa eno figo? Poleg tega jim je za zabačene dežele skoraj vseeno. Tudi za srednji sloj. In še celo za višji.
Seveda jim je vseeno, ampak poglej: tuje investicije in zloglasna globalizacija in neoimperializem so dokazane poti ven iz dreka. Primer: Južna Koreja, Finska, Češka, Estonija, tudi Norveška...
Tudi pomoč je delavnemu narodu dovolj: Nemčija, Japonska.
V Afriki in drugje smo menda ja že dokazali da druga metoda ne deluje. Potrebno se je poslužiti prve, bodisi jih pustiti naj crknejo od lakote. Zavzemam se za prvo.
>Saj je kompleksen, ampak po mojem še premalo.
Pa ti predstavi kaj dovolj kompleksnega.
McHrozni
|
18.
ataturk
3.12.2002
|
>>Za ostale pa eno figo? Poleg tega jim je za zabačene dežele skoraj vseeno. Tudi za srednji sloj. In še celo za višji. >Seveda jim je vseeno, ampak poglej: tuje investicije in zloglasna globalizacija in neoimperializem so dokazane poti ven iz dreka. Primer: Južna Koreja, Finska, Češka, Estonija, tudi Norveška... Dobro je biti nekoliko bolj previden. Ekonometrične raziskave kažejo, da načeloma tuje investicije (a ne kratkoročni špekulativni kapital) lahko izboljšajo okolje gostiteljev. Po drugi strani pa lahko na globalnem trgu novi lastnik pričakuje le določene storitve in prevzeto podjetje (na mikroravni se vidi, da skoraj vedno deluje uspešnejše od domačih), prekine vrsto poslov z domačimi podjetji in tako vodi v slabe rezultate na makro ravni, v nacionalnemu gospodarstvu. Stvar sploh ni tako enostavna- npr. Mencinger, ki mu očitajo, da se mu je poslabšalo, sploh ni edini ekonomist, ki trdi, da poziitvne povezanosti med prevzemi in ravnijo celotnega gospodarstva sploh ni oziroma je celo negativna, res pa je, da večina ekonomistov navija za tuje investicije. Z ekonometričnimi analizami, ki so sicer zelo zahtevno in mukotrpno znanstveno delo, je tako- širše povezave ko vzameš, večja je potencialna napaka in več je so možnosti neznanih dejavnikov. Mencingerjeve konkretne "makroformule " sicer ne poznam, vendar pa so korelacije, ki jih je dobil, na makro ravni signifikatne. Vprašanje je zdaj, kateri pristop je pravilnejši, a debato o tem raje prepustiva ekonomistom samim. Raje se sprehajam po bolj očitnih in jasnih poteh, ki kažejo, da je eno je prehudo zapiranje pred svetom in spet drugo nepremišljeno odpiranje. Nepremišljeno odpiranje lahko v deželo spusti kratkoročni, roparski kapital, lahko nasploh vodi v nezaščiteno gospodarstvo (Mehika, Argentina). Južna Koreja, Tajvan, Japonska so tipični primeri dokaj zaprtih držav, ki so zaščitile svoj trg, obenem pa se pravilno odpirale svetu. Finska država je veliko vlagala v znanje in pospeševala raziskovanje. Češki, ki je zaradi načina lastninjenja in nepravilnega funkcioniranja bank doživela krizo, se nima smisla posvečati.
>Tudi pomoč je delavnemu narodu dovolj: Nemčija, Japonska. Lepo. Si slišal, kaj je zadnjič izjavila neka Kitajka (ja saj imajo japonsko in korejsko mentaliteto, a so včasih imeli bolj prismuknjen sistem kot danes)- kakšni lenuhi, da smo Slovenci. Pa sem tudi že pri Evropejcih zasledil, da je njihovo mnenje o naši pridnosti sicer solidno, ne pa odlično.
>V Afriki in drugje smo menda ja že dokazali da druga metoda ne deluje. Potrebno se je poslužiti prve, bodisi jih pustiti naj crknejo od lakote. Zavzemam se za prvo. Afrika je tipični primer, kjer zaradi neokolonialnih odnosov trg ostaja preveč odprt in nezavarovan. Kot drugo so Afričani, kjer zgodovinski dokazi (!) pričajo, da so bila pred stoletji mnoga plemena samozavestna in delovna, po stoletjih lovljenja sužnjev in podrejanj in po zadnjih desetletjih, ko so v tranziciji iz plemenske družbe, šele poskušajo vstati, pridobiti elan.
>Pa ti predstavi kaj dovolj kompleksnega. Ja, saj sem že.
|
19.
McHrozni
3.12.2002
|
>Dobro je biti nekoliko bolj previden. Ekonometrične raziskave kažejo, da načeloma tuje investicije (a ne kratkoročni špekulativni kapital) lahko izboljšajo okolje gostiteljev. Po drugi strani pa lahko na globalnem trgu novi lastnik pričakuje le določene storitve in prevzeto podjetje (na mikroravni se vidi, da skoraj vedno deluje uspešnejše od domačih), prekine vrsto poslov z domačimi podjetji in tako vodi v slabe rezultate na makro ravni, v nacionalnemu gospodarstvu. Stvar sploh ni tako enostavna- npr. Mencinger, ki mu očitajo, da se mu je poslabšalo, sploh ni edini ekonomist, ki trdi, da poziitvne povezanosti med prevzemi in ravnijo celotnega gospodarstva sploh ni oziroma je celo negativna, res pa je, da večina ekonomistov navija za tuje investicije. Z ekonometričnimi analizami, ki so sicer zelo zahtevno in mukotrpno znanstveno delo, je tako- širše povezave ko vzameš, večja je potencialna napaka in več je so možnosti neznanih dejavnikov. Mencingerjeve konkretne "makroformule " sicer ne poznam, vendar pa so korelacije, ki jih je dobil, na makro ravni signifikatne. Vprašanje je zdaj, kateri pristop je pravilnejši, a debato o tem raje prepustiva ekonomistom samim. Raje se sprehajam po bolj očitnih in jasnih poteh, ki kažejo, da je eno je prehudo zapiranje pred svetom in spet drugo nepremišljeno odpiranje. Nepremišljeno odpiranje lahko v deželo spusti kratkoročni, roparski kapital, lahko nasploh vodi v nezaščiteno gospodarstvo (Mehika, Argentina). Južna Koreja, Tajvan, Japonska so tipični primeri dokaj zaprtih držav, ki so zaščitile svoj trg, obenem pa se pravilno odpirale svetu. Finska država je veliko vlagala v znanje in pospeševala raziskovanje. Češki, ki je zaradi načina lastninjenja in nepravilnega funkcioniranja bank doživela krizo, se nima smisla posvečati.
Lepo si povedal: tuj kapital je dobra stvar, če ga le znaš kontrolirati.
Do sedaj nam je lepo šlo in ni razloga da bi verjeli drugače.
>Lepo. Si slišal, kaj je zadnjič izjavila neka Kitajka (ja saj imajo japonsko in korejsko mentaliteto, a so včasih imeli bolj prismuknjen sistem kot danes)- kakšni lenuhi, da smo Slovenci. Pa sem tudi že pri Evropejcih zasledil, da je njihovo mnenje o naši pridnosti sicer solidno, ne pa odlično.
Kaj ima Slovenija veze z Afriko? Imamo sicer nekaj črncev na izmenjavi (ravno danes sem videl enega), ampak to nekako ni to.
>Afrika je tipični primer, kjer zaradi neokolonialnih odnosov trg ostaja preveč odprt in nezavarovan. Kot drugo so Afričani, kjer zgodovinski dokazi (!) pričajo, da so bila pred stoletji mnoga plemena samozavestna in delovna, po stoletjih lovljenja sužnjev in podrejanj in po zadnjih desetletjih, ko so v tranziciji iz plemenske družbe, šele poskušajo vstati, pridobiti elan.
Kajpada, kriv je Zahod. Kar je vsaj za silo delovalo drugje, v Afriki ne deluje.
>Ja, saj sem že.
Nisi. Predstavil si vlogo tujega kapitala (z obilico lepih izrazov, kako lepo od tebe) in to je to. Kompleksen pristop sem omenjal v povezavi s svetovnim terorizmom in ti si le namignil en pristop. Namignil, ne obrazložil, predstavil ali povedal zakaj naj bi deloval. Raje bi rekel, da si kompleksno predstavil zakaj je moje sklepanje pravilno.
McHrozni
|
|
