Bush razočaran nad odnosom Francije do NATO

"Razočaran sem, da Francija ne želi pomagati državi, kot je Turčija,", je po srečanju z avstralskim premierom Johnom Howardom dejal Bush in dodal, da odločitve Francije ne razume, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bush je kljub temu poudaril, da je Francija že dolgo ameriška prijateljica in da bodo ZDA z njo še naprej sodelovale. Ameriški predsednik je sicer ponovno obtožil iraškega voditelja Sadama Huseina, da s popuščanjem v zadnjem trenutku skuša le "kupovati čas". "Sadam Husein se mora razorožiti, drugače ga bomo razorožili mi," je dejal Bush. Ob tem je poudaril, da "v državi, ki se res razorožuje, za nadzor razoroževanja nista potrebna več kot eden ali dva inšpektorja".

Eden od glavnih svetovalcev v Pentagonu Richard Perle pa je za ameriško televizijsko mrežo CNN dejal, da se bo pomen Francije v Severnoatlantskem zavezništvu gotovo zmanjšal. "Francija ne sodeluje v vojaških aktivnostih NATO, ne sprejema nikakršne odgovornosti, kljub temu pa uporablja svojo pravico veta. Prav lahko prenehamo dopuščati privilegiran položaj Pariza v zvezi NATO," je dejal Perle.

Medtem pa je Velika Britanija zavrnila predlog Francije, Nemčije in Rusije za povečanje števila inšpektorjev Združenih narodov v Iraku. "Tudi tisočkratna okrepitev inšpekcij ne bi mogla zagotoviti razorožitve iraškega predsednika Sadama Huseina," je dejal britanski zunanji minister Jack Straw. "Smrtonosne viruse je moč izdelati v zelo majhnem prostoru, tako da ob odsotnosti iraškega sodelovanja tudi povečano število inšpektorjev ne bi pomenilo, da se bo Irak resnično razorožil," je še dejal Straw.

Nemčija, Francija in Rusija pa upajo, da bodo z "alternativo vojni" dosegle širše soglasje članic Varnostnega sveta ZN. Pariz, Berlin in Moskva so namreč v ponedeljek sprejeli skupno deklaracijo, v kateri pozivajo k nadaljevanju in bistveni okrepitvi inšpekcij v Iraku, danes pa so veleposlaniki omenjenih držav v ZN zahtevali, da se deklaracija uradno predstavi tudi drugim članicam VS ZN.

Nameščanje pripadnikov ameriške vojske v Perzijskem zalivu in iraških sosednjih državah pa se nadaljuje. Število vojakov naj bi se ta konec tedna s 130.000 povzpelo na 133.000, je po poročanju AFP dejal neimenovani vir iz Pentagona. 3500 pripadnikov logističnih enot pa bo odšlo v Turčijo, kjer bodo poskrbeli za prenovo vojaških letališč in pristanišč, ki jih želijo ZDA modernizirati in uporabiti ob morebitnem napadu na Irak.

Odslej pa so na območju četrti Združenih narodov v New Yorku prepovedana napovedana množična zborovanja proti vojni v Iraku. Kot enega poglavitnih vzrokov za takšno odločitev je odgovorna ameriška zvezna sodnica Barbara Jones navedla "napet varnostni položaj", potem ko je nedavno ameriška administracija povišala stopnjo zaščite pred terorističnimi napadi povsod po ZDA.