Priprave na vojno

Turčija bo v primeru vojne v Iraku uporabo svojih vojaških oporišč dovolila kakim 300 ameriškim letalom, sama pa naj bi v iraški del Kurdistana poslala kakih 80.000 vojakov, danes piše turški časnik Milliyet. Obe odločitvi mora preučiti še parlament, ki naj bi odločitev o tem sprejel 18. februarja, še piše časnik, ki ne navaja vira informacij. Turški parlament je sicer v četrtek odobril prenovo vojaških oporišč in pristanišč, ki jih želijo ZDA modernizirati in uporabiti ob morebitnem napadu na Irak. Turške sile naj bi v iraškem Kurdistanu v primeru vojne v Iraku preprečile naval beguncev proti Turčiji, predvsem pa to, da bi iraški Kurdi dobili neodvisnost, kar bi lahko vplivalo na Kurde v Turčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ameriški časnik Washington Post danes poroča, da naj bi se ameriški predstavniki v Evropi sešli z iranskimi diplomati, pri čemer naj bi skušali slednje prepričati, naj se ne vmešajo v morebitno vojno v Iraku, poroča AFP. Kot piše dnevnik, ki se sklicuje na visoke ameriške predstavnike, naj bi predstavniki ameriške administracije Teheran prav tako zaprosili za pomoč v morebitnih operacijah iskanja sestreljenih ameriških letal. Prav tako naj bi Iran zavrnil sprejem vseh Iračanov, ki bi nasprotovali tisti vladi v Bagdadu, ki bi jo podprle ZDA, še navaja Washington Post. Kot dodaja, naj bi bil prvi odziv Teherana po navedbah predstavnikov ZDA in Združenih narodov spodbuden.

Svoj prispevek v morebitnem spopadu v Iraku je pripravljena ZDA ponuditi tudi Romunija. Kot namreč danes poroča romunski dnevnik Evenimentul Zilei, namerava Romunija ZDA ob morebitnem vojaškem posredovanju v Iraku dati na voljo posebno vojaško enoto, specializirano za kemično, bakteriološko in jedrsko dekontaminacijo, in s tem ugodno odgovoriti na ustrezno prošnjo Washingtona, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Šlo naj bi za kakih 70 vojakov, pripadnikov enote, primerljive s standardi zveze NATO, ki jih je Bukarešta dala na razpolago že lani v sklopu ukrepov v boju proti mednarodnemu terorizmu. Sicer naj bi o morebitni udeležbi Romunije v spopadu z Irakom romunsko vodstvo na čelu s predsednikom Ionom Iliescujem sprejelo v ponedeljek, dokončna odločitev o tem vprašanju pa je v rokah romunskega parlamenta.

Hrvaško obrambno ministrstvo pa je po današnjem poročanju hrvaških medijev sporočilo, da Hrvaške doslej ni nihče zaprosil za pomoč v primeru vojne v Iraku. Hrvaško obrambno ministrstvo, kot so sporočili, tudi ni ponudilo nobene pomoči, poroča jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Hrvaško obrambno ministrstvo je omenjeno informacijo podalo potem, ko so nekateri hrvaški mediji objavili izjavo obrambne ministrice Željke Antunovič, da je v primeru posredovanja v Iraku pripravljena nuditi logistično podporo, in potem, ko se je v hrvaški javnosti večkrat pojavilo vprašanje, kakšne ukrepe bo v primeru vojne v Iraku sprejela Hrvaška.

V ameriško vojaško oporišče Sigonelli blizu Catanie na Siciliji pa je v začetku februarja dopotovala pošiljka 100.000 vreč za trupla in 6000 krst, je v pogovoru za italijanski mesečnik 30 Giorni povedal predsednik papeškega sveta za pravico in mir, nadškof Renato Martino, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, ki povzema italijansko AR. Martino je v pogovoru za omenjeni mesečnik, katerega glavni urednik je nekdanji italijanski premier in dosmrtni senator Giulio Andreotti, tudi povedal, da Američani verjetno računajo, da bodo imeli v morebitni vojni z Irakom velike izgube, zato so se opremili s toliko vrečami za trupla.