Kronologija iraške vojne:

Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je potrdilo, da so v noči na torek na jugu Bagdada ameriške posebne enote aretirale Palestinca Mohameda Abuja Abasa, ki je obtožen, da je leta 1985 vodil ugrabitev potniške ladje Achille Lauro. Palestinska stran je že zahtevala njegovo izpustitev, Italija pa je napovedala, da bo zahtevala njegovo izročitev. Pentagon je sporočil, da so koalicijske sile v Iraku izgubile 154 vojakov - 123 ameriških in 31 britanskih. Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija pa so kot članice VS ZN ob robu neformalnega vrha EU v Atenah oblikovale skupno resolucijo o povojnem razvoju v Iraku, ki zahteva osrednjo vlogo ZN pri vzpostavitvi civilnih oblasti v Iraku, medtem ko naj bi bile sile koalicije odgovorne za varnost v državi.

V Mosulu na severu Iraka se nadaljujejo napetosti med Iračani in ameriškimi vojaki. V streljanju blizu poslopja regionalne vlade v Mosulu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, osem pa je bilo ranjenih. Kot je poročala arabska televizija Al Džazira, so na ubite Iračane streljali ameriški vojaki. Poveljnik ameriških marincev James Jarvis pa je sporočil, da so Iračani streljali na marince, ki so nato na streljanje odgovorili, vendar pa so streljali v zrak in ne na množico, ki je protestirala v središču Mosula. Že v torek je zaradi streljanja ameriških sil na prebivalce Mosula, ki so protestirali proti novemu guvernerju Mašanu al Džaburiju, po različnih podatkih umrlo med 15 in 20 ljudi.

Poveljstvo marincev je uradno sporočilo vzpostavitev vojaško-civilnega centra, ki naj bi zasnoval "časovni načrt", s katerim bi Iračanom omogočili vrnitev v normalno življenje. V sporočilu, ki ga je v torek objavil CENTCOM, je navedeno, da bo omenjeni center pristojen za štiri področja: elektriko, ohranjanje reda, vodo in zdravstvene službe. Omenjeno sporočilo pa uvaja tudi dejansko policijsko uro, ki prebivalcem mesta priporoča, naj se na ulicah ne zadržujejo med zadnjo večerno in prvo jutranjo molitvijo.

Ameriška vojska je medtem v Bagdad pripeljala skupino za pomoč, v kateri je kakih 120 Iračanov iz izgnanstva, ki so jih ameriške sile urile na Madžarskem. Člane skupine z imenom "Svobodne iraške sile" bodo namestili v predmestju iraške prestolnice, kjer naj bi skrbeli za javni red in mir. Ob Bagdadu naj bi jih že nameščali tudi v drugih iraških mestih.

V Iraku je po padcu mesta Tikrit samo še nekaj mest, v katerih se iraške enote bojujejo z ameriško vojsko. Tako se sedaj ameriška vojska ukvarja z manjšimi mesti, ki jih je med prodiranjem do Bagdada izpustila, je v torek v Washingtonu dejal ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld in potrdil, da so v dogovoru z Iračani ponovno vzpostavili zavezniške nadzorne prelete na severu Iraka, kjer živi kurdska manjšina. V južnem delu Iraka, kjer prav tako velja prepoved letenja, ki je bila uvedena zaradi zaščite šiitskega prebivalstva, pa še vedno potekajo vojaške operacije.

Centcom pa je medtem v sredo potrdil, da je napoved konca vojne v Iraku, kjer so se vse obsežne vojaške operacije že končale, odvisna od dobre volje poveljnika ameriških sil v Perzijskem zalivu, generala Tommyja Franksa. Slednji je sicer v sredo prvič po koncu operacij prispel v Bagdad.

Ameriške posebne enote so v noči na torek na jugu Bagdada aretirale Palestinca Mohameda Abuja Abasa, ki je obtožen, da je leta 1985 vodil ugrabitev italijanske potniške ladje Achille Lauro. Član Palestinske osvobodilne fronte (PLO) Abas je 17 let živel v Bagdadu in bil deležen zaščite iraškega diktatorja Sadama Huseina, dvakrat pa je neuspešno poskušal pobegniti v Sirijo. Tiskovni predstavnik Centcom v Katarju, general Vincent Brooks, je dejal, da je aretacija Abasa v Bagdadu nov dokaz, da je režim Sadama Huseina podpiral terorizem.

Abas je obtožen, da je oktobra leta 1985 skupaj s še tremi oboroženimi privrženci Fronte za osvoboditev Palestine vodil ugrabitev italijanske potniške ladje Achille Lauro s 450 potniki. Takrat je bil tudi ubit ameriški potnik Leon Klinghoffer, pogajanja pa so se končala z brezpogojno predajo ugrabiteljev. Palestinska uprava je že zahtevala njegovo izpustitev, kot pa je sporočil italijanski pravosodni minister Roberto Castelli, bo Italija zahtevala izročitev Abasa, ki so ga v Italiji sicer v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo.

Ameriška tiskovna agencija AP pa je poročala, da je nekdanji šef iraške obveščevalne službe Faruk Hijazi pobegnil v sirsko prestolnico Damask. Hijazi, ki je bil nazadnje iraški veleposlanik v Tuniziji, naj bi od tam odpotoval v Sirijo. ZDA Hijazija obtožujejo, da je sodeloval pri poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha leta 1993, ko je bil ta na obisku v Kuvajtu.

Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija so kot članice VS ZN oblikovale skupno resolucijo o povojnem razvoju v Iraku. Besedilo naj bi v sredo zvečer predstavili generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu. Resolucija zahteva osrednjo vlogo ZN pri vzpostavitvi civilnih oblasti v Iraku, medtem ko naj bi bile sile koalicije odgovorne za varnost v državi. Resolucija, za katero si prizadevajo, da bi jo potrdilo vseh 15 držav članic EU, tudi zagotavlja obsežno podporo unije pri obnovi Iraka.

Annan pa je v Atenah dejal, da se mora v naslednjih tednih jasno oblikovati vloga ZN v povojnem Iraku. Annan se je sicer na dvostranskih srečanjih sestal z britanskim premierom Tonyjem Blairom, nemškim kanclerjem Gerhardom Schroederjem, francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom in španskim premierom Josejem Mario Aznarjem, pa tudi z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom.

Blair je po srečanju z Annanom povedal, da vloga ZN ne bo majhna, saj je interes celotne mednarodne skupnosti imeti v Iraku reprezentativno vlado, ki bo zagotavljala spoštovanje človekovih pravic. Vloga ZN tako po njegovem prepričanju ne bo le humanitarne narave, temveč tudi politične, saj bodo ZN sodelovali pri normalizaciji razmer v državi.

Francoski predsednik Chirac se je v torek prvič po več kot dveh mesecih po telefonu pogovarjal z ameriškim kolegom Georgeom Bushem o razmerah v Iraku. Chirac je Busha seznanil s pripravljenostjo Francije za "pragmatično postopno ukrepanje v posameznih zadevah" povojnega Iraka. Pri tem je Chirac naštel vprašanja razoroževanja, naftnih zalog, sankcij ter prehodne vlade, uprave in obnove, za kar se je Bush tudi zahvalil.

Ameriški državni sekretar Colin Powell je v torek v zvezi z obtožbami na račun Sirije dejal, da je bil "Irak edinstven primer in ni šlo samo za to, da je tam vladal diktator". Powell je sicer ponovil obtožbe na račun Sirije, a je zavrnil, da bi imela ameriška administracija že seznam držav, proti katerim namerava začeti vojaško akcijo.

Sirija pa je zanikala ameriške obtožbe, da nudi zatočišče visokim iraškim predstavnikom, in jih označila za neosnovane. Tiskovna predstavnica sirskega zunanjega ministrstva Busajna Šabane je ob tem zatrdila, da Sirija nima orožja za množično uničevanje.

Arabske države medtem želijo, da bi o grožnjah ZDA Siriji razpravljal VS ZN. ZDA so Siriji zagrozile s sankcijami, če vlada predsednika Bašarja al Asada ne bo dovolila preiskave domnevnega sirskega programa kemičnega orožja. Washington pa je Damask tudi posvaril pred sprejemanjem članov režima Sadama Huseina.

Severnoatlantski svet je medtem sprejel odločitev, da bo odpravil ukrepe za dodatno zaščito Turčije, ki so bili sprejeti zaradi vojne v Iraku. Kot so sporočili na zvezi NATO, so odločitev o odpravi ukrepov za dodatno zaščito Turčije sprejeli na podlagi zavezniških vojaških in drugih ocen, pa tudi na podlagi stališča Turčije, saj so cilj operacije dosegli.