Kronologija iraške vojne:

Grožnjam se je pridružil tudi Izrael, ki je od Sirije zahteval izgon vseh vodilnih članov skrajnih palestinskih gibanj. Iz sveta pa se vrstijo pozivi ZDA, naj umirijo svoje izjave glede Sirije. Ulice Bagdada so medtem začele nadzorovati skupne koalicijske in iraške patrulje, s katerimi naj bi v mestu ponovno vzpostavili red in mir.

Ameriški državni sekretar Powell je napovedal, da ZDA nameravajo uvesti sankcije proti Siriji zaradi njenega odnosa v konfliktu v Iraku. Po njegovih besedah v Washingtonu preučujejo možne ukrepe diplomatske, gospodarske in druge narave proti Damasku. Powell je ob tem izrazil upanje, da bo "Sirija razumela svoje obveznosti v novem okolju" po padcu iraškega režima Sadama Huseina. Powell je dejal, da je v stiku s sirskimi oblastmi. "Bomo videli, kako se bodo stvari odvijale," je poudaril. Powell je ob tem Damask opozoril, da bi iraško vodstvo lahko poiskalo zatočišče v Siriji.

Bela hiša pa meni, da je Sirija teroristična država. "Sirija daje zavetje teroristom," je dejal tiskovni predstavnik Bele Hiše Ari Fleischer. "Mislite, da se bomo delali, da tega ne vidimo, mislite, da bomo to kar ignorirali?" se je vprašal. Fleischer je ponovil obtožbe ameriškega predsednika Georgea Busha, češ da ima Sirija kemično orožje.

Ameriški predsednik George Bush je Sirijo v nedeljo posvaril, naj ne nudi zatočišča visokim predstavnikom iraškega režima, ki so na begu. Sirci "morajo sodelovati", je poudaril. Bush je obenem Sirijo obtožil, da ima kemično orožje, kar je ta že zanikala. Ameriški predsednik je še posvaril Sirijo in ostali dve državi "na osi zla", Iran in Severno Korejo, da primer Iraka kaže, da so ZDA "odločene ustaviti orožje za množično uničevanje".

Britanski premier Blair je poudaril, da načrt za invazijo na Sirijo ne obstaja in da mu je sirski predsednik Bašar al Asad zagotovil, da Sirija zavrača vse ljudi, ki poskušajo prečkati mejo med Sirijo in Irakom. Britanski obrambni minister Geoff Hoon pa je izjavil, da bo Velika Britanija v tem trenutku ohranila dialog s Sirijo in da ni nobenih načrtov za vojaške operacije proti tej državi in Iranu. Hoon je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bi se iraški znanstveniki, ki so sodelovali v domnevnem iraškem programu za izdelavo orožja za množično uničevanje, zatekli v Sirijo.

Iz sveta se vrstijo pozivi ZDA, naj umirijo svoje izjave glede Sirije. Rusija meni, da bi lahko izjave, ki prihajajo iz Washingtona, resno zapletle odnose z Damaskom in poslabšale položaj na Bližnjem vzhodu. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana pa je izrazil zaskrbljenost v zvezi z grožnjami ZDA Siriji, Washington pa pozval, naj "ublaži" ostre komentarje na račun Damaska. Tudi večina zunanjih ministrov EU je na zasedanju v Luxembourgu posvarila pred širitvijo konflikta na Sirijo, s katero grozijo ZDA.

Turški zunanji minister Abdulah Guel je na novinarski konferenci z izraelskim kolegom Silvanom Šalomom v Ankari izjavil, da mora vojaško posredovanje pod vodstvom ZDA ostati omejeno na Irak in se ne sme razširiti na Sirijo. Medtem ko je Guel poudaril prepričanje, da so kakršnikoli novi konflikti ali napetosti, ki bi še dodatno povečali nestabilnost v že tako izčrpani in uničeni regiji, nesprejemljivi, pa je Šalom izrazil dvom glede vloge Sirije v vojni v Iraku. Sirija mora po njegovih besedah razložiti, zakaj se je odločila vodilnim članom iraškega režima ponuditi zavetje, obtožil pa jo je tudi, da podpira teroristične organizacije.

Tudi izraelski obrambni minister Šaul Mofas se strinja z očitki Washingtona in od Damaska zahteva, da izžene vse vodilne člane skrajnih palestinskih gibanj. Po Mofasovih besedah namerava Izrael trenutno situacijo izkoristiti za odstranitev sirske grožnje s svojih meja. Sirija očitke sicer zavrača.

Koroški deželni glavar Joerg Haider pa je dejal, da je iraški zunanji minister Nadži Sabri "na varnem", da pa ni na Koroškem. V pogovoru za avstrijski radio Krone Hit je Haider povedal, da ima Sabri dobre zveze po vsem svetu in da naj si zanj ne delajo skrbi. Nekdanji vodja avstrijskih svobodnjakov je v nedeljo v pogovoru za avstrijsko televizijo Sabriju ponudil azil na Koroškem. Sabri je bil veleposlanik v Avstriji, preden je postal vodja iraške diplomacije.

V Iraku je v ameriške roke padlo še zadnje mesto, ki so ga nadzorovale iraške enote. Ameriške sile so s tanki zavzele položaje v središču Tikrita, rojstnega mesta Sadama Huseina, in tako po ocenah ameriške vojske izbojevale zadnjo večjo bitko v iraški vojni. Ameriške enote so se v Tikritu spopadale le še z neregularnimi iraškimi enotami in arabskimi prostovoljci, katerih število ocenjujejo na nekaj sto. Ameriška vojska sicer ocenjuje, da je boj za Tikrit zadnji spopad v iraški vojni. Po Tikritu v Iraku ne bo več "pravih gnezd odpora". Posamična streljanja in samomorilski napadi sicer lahko trajajo še več tednov ali mesecev, z obsežnejšimi spopadi pa ameriške enote več ne računajo

Ulice Bagdada so začele nadzorovati skupne koalicijske in iraške patrulje, s katerimi naj bi v iraški prestolnici ponovno vzpostavili red in mir. Za podoben ukrep odločile tudi britanske čete v Basri, ki so k sodelovanju pri nadzoru tega južnoiraškega mesta pozvale pripadnike iraške prometne policije.

Vsa iraška naftna polja so pod ameriškim nadzorom, vendar pa bo najverjetneje potrebnih nekaj tednov, preden bo Irak nafto znova izvažal, je dejal ameriški general Vincent Brooks. Zavezniške sile so zaščitile vseh 1000 naftnih vrtin v južnem Iraku, medtem ko so Kurdi zasegli severno mesto Kirkuk, ki z dnevno 900.000 sodov načrpane nafte velja za drugo največje naftno črpališče v Iraku.

Britanski premier Tony Blair je opozoril, da konflikt v Iraku še ni končan in da ameriško-britanske sile čakajo težki časi. Blair je v govoru v poslanski zbornici britanskega parlamenta sicer poudaril, da je režim Sadama Huseina padel in da se ameriškim enotam, predvsem v Bagdadu, upirajo le še sile, ki jih sestavljajo tuji borci. Ob tem je napovedal, da bo Irak dobil izvoljeno vlado približno eno leto po vzpostavitvi začasnih oblasti.

V luči pričakovanega konca ameriškega vojaškega posredovanja v Iraku so zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Luksemburgu opravili prvo poglobljeno razpravo o povojni obnovi Iraka. Pri tem so se strinjali, da bo vloga petnajsterice močno odvisna od vloge, ki jo bodo v obnovi igrali ZN. O slednji pa je nujen dogovor mednarodne skupnosti, so tudi menili.

Egipt in Jordanija sta pozvala k umiku tujih vojaških sil iz Iraka in k oblikovanju iraške vlade, ki jo bo izbralo iraško ljudstvo. Zunanja ministra Egipta in Jordanije, Ahmed Maher in Marvan Moašer sta se v Kairu zavzela za oblikovanje iraške vlade, ki bo predstavljala vse Iračane in ki bo lahko ohranila enotnost države. Savdska Arabija pa je sporočila, da bo v petek v Rijadu srečanje zunanjih ministrov držav sosed Iraka, namenjen pogovorom o Iraku po padcu Sadama Huseina. Savdski zunanji minister Saud al Fajsal je novico sporočil po obisku v Damasku, kjer se je sestal s sirskim vodstvom. Poleg Savdske Arabije na Irak mejijo še Kuvajt, Sirija, Jordanija, Turčija in Iran.

Iranske oblasti so sporočile, da bodo aretirale iraške voditelje, ki bodo na nezakonit način vstopili v državo, in jim sodile za zločine nad iranskimi prebivalci, je sporočilo iransko zunanje ministrstvo. "V celoti nadzorujemo iransko mejo in ne bomo nikomur dovolili nezakonitega prestopa meje," je zagotovil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Hamid Reza Asefi.

Francija pa ne izključuje možnosti, da bi EU v Irak odposlala lastne vojaške sile. "Nič ni odločeno, pa tudi izključeno ne," je za francoski radio povedala francoska ministrica za evropske zadeve Noelle Lenoir. Ministrica je ob tem opozorila tudi na pripravljenost Italije, da s policisti in medicinskim osebjem sodeluje v mednarodnih mirovnih silah v Iraku. Pri tem je pomembno, da unija politično nastopa kot ena skupnost, ki stopa po isti poti, je prepričana Lenoirjeva. Francija je sicer močno nasprotovala vojni v Iraku, glede povojne obnove Iraka pa zahteva odločilno vlogo ZN.

Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke bodo čimprej, ko bo mogoče, odpotovali v Irak, da bi preučili finančne razmere in finančne potrebe v Iraku, je v nedeljo ob zaključku rednega spomladanskega zasedanja IMF in Svetovne banke v Washingtonu povedal predsednik Svetovne banke James Wolfensohn. Delegacija bo po njegovih besedah odpotovala v Irak, takoj ko bo zagotovljena njena varnost.

Medtem ko se svet že ukvarja predvsem s povojno obnovo Iraka, pa je zdravstveno stanje otrok v Iraku vse hujše, je v ponedeljek ponovno posvaril Sklad ZN za pomoč otrokom (Unicef). Sodelavci organizacije opozarjajo, da se nevarna obolenja, predvsem povezana z najrazličnejšimi diarejami, hitro širijo. Število obolelih otrok v mestu Um Kasr na jugu države se je v zadnjih dneh podeseterilo. Vzrok za širjenje tovrstnih kužnih bolezni je predvsem oporečna pitna voda, zdravstveni delavci pa so že izrazili skrb, da bi se lahko zaradi diarej dramatično povečalo število podhranjenih otrok.

Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) pa je zaradi plenjenja po iraških muzejih v zadnjih dneh zahtevala "policijsko zaščito kulturnih dobrin" v Iraku. Pri financiranju policijskih sil, ki bi varovale kulturne dobrine, naj bi sodelovala vsa mednarodna skupnost, je napovedal namestnik generalnega direktorja UNESCO Mounir Rouchenaki.

Podivjane množice so najprej oplenile in nato zažgale Narodno knjižnico v Bagdadu, ki je hranila izjemno dragocene originalne dokumente. V "Palači modrosti", zgrajeni leta 1961, se nahaja tudi Narodni arhivski center. V petek so v Bagdadu podtaknili ogenj v slovitem Iraškem narodnem muzeju, v katerem je bila najpomembnejša zbirka iraške zgodovinske dediščine. Ta muzej je bil domovanje za neprecenljive babilonske, sumerijske in asirske zbirke ter redke islamske tekste.