Kronologija iraške vojne:

Ameriške sile so v soboto zavzele tudi strateško pomembno mesto Kut jugovzhodno od Bagdada, kjer niso naletele na večji odpor. Plenjenje v Bagdadu, ki je trajalo vse od srede, ko so ameriške sile prevzele nadzor v mestu, se počasi umirja. Ameriški državni sekretar Colin Powell in obrambni sekretar Donald Rumsfeld pa sta znova izrazila zaskrbljenost, da je Sirija zatočišče za predstavnike režima iraškega predsednika Sadama Huseina, kar Sirija zanika. Koalicijske sile so sicer aretirale več predstavnikov iraških oblasti, ki so želeli pobegniti iz Iraka, med njimi tudi Huseinovega polbrata in nekdanjega notranjega ministra Vatbana Ibrahima Hasana.

V Tikritu potekajo srditi spopadi med ameriškimi in iraškimi enotami, v katerih sodelujejo tudi številni ameriški helikopterji vrste cobra, je za ameriško televizijo CNN povedal kanadski novinar časnika National Post, ki spremlja ameriške enote. V Tikrit je vdrlo kakih 250 oklepnih vozil 1. ekspedicijske enote marincev. V predmestju je bilo uničenih pet iraških tankov, 15 iraških infanteristov pa je bilo ubitih. Dopisnik CNN pa je poročal, da se v mestu najverjetneje skrivajo tudi za boj pripravljene iraške enote, ki se nameravajo z ameriškimi silami bojevati od hiše do hiše. Tarča streljanja v Tikritu je bila pred tem tudi ekipa CNN, ki se je vozila v koloni vozil po mestu.

Poveljnik ameriških sil v Perzijskem zalivu, general Tommy Franks, je sporočil, da so ameriški marinci vstopili v zadnjo trdnjavo Huseinovega režima Tikrit, trditve pa ni podrobneje pojasnil. Franks je še menil, da je Husein "ali mrtev ali pa veliko beži", da pa prav gotovo ne poveljuje več ničemur. Franks je še dodal, da ne more predvideti, ali bo vojna trajala še dneve ali tedne, ker imajo še veliko dela. Enako je ponovil tudi Rumsfeld, ki je ob tem pristavil, da Sadam Husein Iraka ne bo več nikoli vodil.

Ameriške enote so okrepile svojo navzočnost tudi na severu Iraka. Tako so okrepile svoje enote v Mosulu in Kirkuku. Kurdske enote pa so na pritisk ZDA in Turčije v večji meri zapustile Kirkuk.

Medtem so iz Bagdada, kjer je plenjenje trajalo vse od srede, ko so ameriške sile prevzele nadzor v mestu, poročali, da se je plenjenje umirilo, ropali naj bi le še predsedniško palačo Al Salam na zahodnem bregu reke Tigris. Na bagdadske ulice in ulice večjih iraških mest na jugu Iraka pa se postopno vrača življenje, vnovič pa se je vzpostavil tudi cestni promet med Bagdadom in temi mesti.

Po navedbah Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) je zaradi plenjenja v Bagdadu še vedno zaprta večina bolnišnic. Kot je v Ženevi pojasnila tiskovna predstavnica ICRC Nada Doumani, so ameriški vojaki začeli nadzirati nekatere bolnišnice. Tiste, ki so brez nadzora, pa so popolnoma izpraznjene in zdravniki si ne upajo priti na delo.

Sile koalicije si sicer prizadevajo preprečiti kaos in anarhijo v iraških mestih. Tako so ZDA napovedale, da bodo v Irak za vzpostavljanje javnega reda odposlale približno 1200 policistov, v drugem največjem iraškem mestu Basra pa nameravajo Britanci patruljirati skupaj z lokalno policijo.

Od začetka vojne v Iraku 20. marca je umrlo skupno 114 ameriških vojakov, so sporočili iz Pentagona. Centcom pa je sporočil, da je bil v soboto pred neko bolnišnico v Bagdadu ustreljen ameriški vojak. General Tommy Franks pa je dejal, da so ameriški marinci na cesti med Bagdadom in Tikritom našli sedem pogrešanih ameriških vojakov. Vest je potrdil tudi ameriški obrambni sekretar Rumsfeld, ki je dodal, da sta dva vojaka ranjena, da pa se vsi dobro počutijo.

Ameriški marinci so v Bagdadu odkrili več kot 300 telovnikov, ki so bili pripravljeni za uporabo v samomorilskih napadih, je sporočil Centcom. 160 telovnikov je bilo opremljenih z eksplozivom. Ameriški poveljnik Stephen Armes pa je sporočil, da so ameriške enote v soboto v neki prikolici odkrili 278 topniških izstrelkov, ki so po prvih laboratorijskih izidih vsebovali kemične substance.

Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je dejal, da bodo Iračani na demokratičnih volitvah sami izbrali svojo prihodnjo vlado. Ameriški državni sekretar je še znova izrazil zaskrbljenost Washingtona, da Sirija predstavlja zatočišče za predstavnike režima iraškega predsednika Sadama Huseina. "Sirija je bila dolgo vir naše bojazni. Mislimo, da bi bilo zelo nespametno od Sirije, da bi postala pribežališče za vse tiste ljudi, ki bi jim morali soditi," je še dejal Powell. Sirijo je ponovno opozoril tudi Donald Rumsfeld, ob tem pa izrazil upanje, da Sirija ne bo postala raj za vojne zločince in teroriste.

Sirsko veleposlaništvo v Washingtonu je vse ameriške obtožbe zavrnilo, generalni sekretar Arabske lige Amr Musa pa je ZDA posvaril, naj eksplozivnega političnega ozračja v regiji dodatno ne zaostrujejo z nepremišljenimi obtožbami na račun Sirije.

Kot prvi visoki predstavnik iraškega režima se je v soboto Američanom predal svetovalec Sadama Huseina, Amir El Sadi. Po ocenah ameriške vojske je večina ostalih visokih iraških predstavnikov zbežala iz države. General Franks pa je dejal, da so koalicijske sile aretirale predstavnike iraških oblasti, ki so želeli pobegniti iz Iraka. Njihovih imen in položajev Franks ni želel navesti. Koalicijske sile so v Rabiji severozahodno od Mosula ujele tudi Huseinovega polbrata in nekdanjega notranjega ministra Vatbana Ibrahima Hasana, medtem ko je hotel prečkati mejo s Sirijo, kar je potrdil predstavnik kurdskih oblasti in tudi neimenovani predstavnik ZDA.

Odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je v soboto v Washingtonu sporočil, da sta IMF in Svetovna banka pripravljeni pomagati pri obnovi Iraka. "IMF in Svetovna banka sta pri obnovi Iraka pripravljeni odigrati svojo običajno vlogo v ustreznem času," je v sklepni izjavi zapisal Mednarodni finančni in denarni odbor IMF (IMFC). IMFC je podprl tudi sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, na podlagi katere bi potekala obnova Iraka.

Skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) je že pred tem v soboto sporočila, da bi morala okvir za obnovo Iraka postaviti nova resolucija ZN. Skupina G-7, ki jo sestavljajo ZDA, Nemčija, Francija, Japonska, Kanada, Italija in Velika Britanija, je tudi sporočila, da bo preučila vprašanje zmanjšanja dolgov Iraka, ki jih ocenjujejo na od 60 do 100 milijard dolarjev, večina pa odpade na Francijo, Nemčijo in Rusijo.

V okviru pohodov za mir, ki so v soboto potekali v več kot 5000 mestih po svetu, je svoje nasprotovanje vojaškemu posredovanju v Iraku izrazilo tudi na tisoče Italijanov in Špancev. Številčni protesti so bili tako v Rimu, kjer je po navedbah organizatorjev demonstriralo do pol milijona ljudi, in Barceloni, Madridu ter Ciudadu de Mexico, kjer je demonstriralo 75.000 ljudi.