Kronologija iraške vojne:

Po novih podatkih Pentagona je sicer v vojni v Iraku doslej umrlo skupno 107 ameriških vojakov. Sicer pa je prednostna naloga sil koalicije sedaj zagotoviti varnost v iraških mestih, ki so zadnje dni prizorišče ropanj in izgredov. Tako so ZDA napovedale, da bodo v Irak za vzpostavljanje javnega reda odposlale približno 1200 policistov. Iraški veleposlanik pri ZN Mohamed al Duri je zapustil New York. Kot je pojasnil, Husein ni več na oblasti v Iraku, zato ne more več opravljati funkcije veleposlanika. Medtem se nadaljujejo razprave o tem, kakšno vlogo naj bi imeli ZN v povojnem Iraku, v svetu pa potekajo množični protivojni protesti.

Sile koalicije skušajo plenjenje po Iraku omejiti tudi s pomočjo lokalne policije, ZDA pa so že napovedale, da bodo v Irak za vzpostavljanje javnega reda odposlale približno 1200 policistov. Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je v petek povedal, da so v Bagdadu uvedli policijsko uro, da bi preprečili nadaljnje plenjenje. V iraški prestolnici so tako ulice pod delnim nadzorom narodne straže. Tarča roparjev je bil v soboto tudi iraški narodni muzej, ki hrani primerke sumerske, babilonske, asirske in islamske kulture. Generalni direktor UNESCO Koičiro Macuura je zaradi tega pozval ameriške in britanske oblasti, naj takoj sprejmejo ukrepe za zaščito iraške kulturne dediščine.

Sicer pa je v Bagdadu še vedno nemirno. V bližini hotela Palestina v središču mesta je bilo popoldne slišati silovito streljanje, vendar pa ni znano, za kakšen incident je šlo. Kot so poročali novinarji agencije AFP, so se ameriški marinci blizu omenjenega hotela kakih deset minut silovito obstreljevali z neznanimi oboroženimi možmi. Razmere so se zaostrile tudi zaradi napetosti med Šiiti in Suniti. Ameriški marinci so sicer v petek v neki bolnišnici v Bagdadu našli truplo ubitega snemalca in še tri novinarje, med katerimi sta dva ranjena, je sporočilo osrednje poveljstvo ameriške vojske v Katarju (CENTCOM). To je tudi potrdilo, da so novinarji žrtve torkovega streljanja ameriškega tanka na hotel Palestina.

Tudi v Mosulu, ki so ga v petek zavzeli kurdski borci, je nemirno. Čez dan se je v več predelih mesta, predvsem arabskih četrtih, slišalo posamezno streljanje z lahkim orožjem. V medsebojnem obstreljevanju v mestu je bilo od petka ubitih kakih 15 Kurdov in Arabcev, najmanj 200 pa jih je bilo ranjenih, so po navedbah AFP povedali tamkajšnji bolnišnični viri. Mesto je bilo v petek prizorišče množičnega plenjenja, ki so ga Arabci pripisali Kurdom.

Tiskovni predstavnik CENTCOM, general Vincent Brooks, je na novinarski konferenci povedal, da so ameriški marinci v neki šoli v središču Bagdada našli skoraj 50 jopičev z eksplozivom, ki bi jih lahko uporabili samomorilski napadalci. Po Brooksovih navedbah so ameriške enote na zahodu Iraka tudi prijele skupino 59 iraških vojakov, ki so bili z avtobusom namenjeni proti Siriji. Možje naj bi imeli pri sebi 630.000 ameriških dolarjev, namenjenih za nagrado tistim, ki bi bili pripravljeni ubijati ameriške vojake. Brooks je še povedal, da je ameriška vojska vzpostavila sistem denarnih nagrad "primerne višine" za vsako informacijo, ki bi pripomogla k prijetju vodilnih predstavnikov dosedanjega iraškega režima. Po Brooksovih navedbah sta na mednarodnem letališču v Bagdadu pristali transportni letali s skoraj 11 tonami medicinske pomoči kuvajtske vlade in Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), namenjene bolnišnicam v Bagdadu, navaja AP.

ZDA pa nameravajo v prihodnjih dneh zmanjšati s pet na tri število svojih letalonosilk, ki so jih zaradi vojne v Iraku namestile v Perzijskem zalivu, je v Bahrajnu povedal poveljnik koalicijskih pomorskih sil, viceadmiral Tim Keating. V vojni proti Iraku je sodelovalo pet letalonosilk s spremljevalnimi ladjami, od tega so bile tri nameščene v Zalivu, dve pa v vzhodnem Sredozemlju. Izstrelile so več kot 800 raket tomahawk, z njih pa so letala vzletela kakih 7000-krat, je še povedal Keating.

Ameriški vojaki so po poročanju CNN na iraškem letalskem oporišču blizu severnoiraškega mesta Kirkuk odkrili sumljivo raketo. Po domnevah neimenovanega ameriškega častnika bi lahko bojna glava rakete vsebovala kemično orožje. Prvi testi z napravami za odkrivanje kemičnega orožja so namreč pokazali šibko reakcijo, je še po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil ameriški častnik.

"Turčija pa trenutno ne vidi potrebe po vkorakanju njene vojske v Irak," je v Ankari izjavil turški zunanji minister Abdulah Guel. Po njegovih navedbah je namreč kurdska vojska, ki je v četrtek zasedla Kirkuk, omenjeno mesto začela zapuščati. Turčija je sicer v petek v Kirkuk in Mosul odposlala svoje častnike. "Delujejo skupaj z ameriško vojsko in nas obveščajo o razvoju dogodkov," je pojasnil Guel.

Ameriški predsednik George Bush in obrambni sekretar Donald Rumsfeld sta v petek dejala, da še nimata dovolj gotovih informacij o tem, da bi se izrekla o usodi Sadama Huseina. "Ne vem, ali je mrtev ali živ. To kar vem, je, da ni več na oblasti," je dejal Bush po obisku v Iraku ranjenih ameriških vojakov v bolnišnici blizu Washingtona. Rumsfeld je na novinarski konferenci v Pentagonu podobno dejal, da nima dovolj zanesljivih informacij, da bi lahko z gotovostjo zatrdil, da je Husein mrtev ali da je živ. Po poročanju več ameriških televizij, predvsem CBS, v petek zvečer, naj bi ameriške obveščevalne službe imele podatke, da je Sadam Husein že mrtev. Sicer naj bi Iračani po napovedih Busha lahko kmalu svobodno volili svoje politične voditelje, ki bodo spoštovali njihove želje in pravice.

Po ocenah ameriške vojske je velika večina vodilnih privržencev Sadama Huseina že pobegnila iz Iraka. Po poročanju nemške televizija ZDF naj bi se v Bagdadu prostovoljno ameriški vojski predal svetovalec Sadama Huseina, Amir El Sadi. El Sadi je sicer zadnji na seznamu "55 najbolj iskanih" pripadnikov iraškega režima, ki jih ameriško vrhovno poveljstvo išče "žive ali mrtve". El Sadiju naj usoda Huseina ne bi bila znana, za ZDF pa naj bi tudi povedal, da se ne počuti krivega, zato se je tudi odločil za prostovoljno predajo.

Bush je v petek od sirskih oblasti tudi zahteval, naj naredijo vse za zaustavitev pripadnikov režima Huseina na svojih mejah, tiste, ki so se morda že zatekli v Sirijo, pa naj izročijo. Glede povečanih kritik ZDA na Sirijo pa je ruski predsednik Vladimir Putin v Sankt Peterburgu izrazil nasprotovanje zunanjim pritiskom na oblast v Siriji.

Iraški veleposlanik pri ZN Mohamed al Duri pa je zapustil New York in odpotoval proti Damasku v Siriji, poroča agencija AP. Kot je pojasnil, Sadam Husein ni več na oblasti v Iraku in zato ne more več opravljati svoje dolžnosti veleposlanika. Še pred odhodom iz New Yorka je izrazil upanje, da bodo ameriške sile kmalu zapustile Irak in da bodo v njegovi domovini kmalu demokratične volitve, ki bodo zagotovile demokratično vlado in svobodno prihodnost iraškemu narodu.

V zvezi z vlogo ZN v povojnem Iraku so ZDA na eni ter Rusija, Francija in Nemčija na drugi strani še vedno na nasprotnih bregovih. Ameriški državni sekretar Powell je tako izključil možnost, da bi ZDA Združenim narodom predale vodstvo obnove Iraka po padcu režima Sadama Huseina. ZDA se po koncu vojne niso pripravljene umakniti in pustiti prostor ZN, je dejal Powell za ameriško televizijo NBC. Ob tem je ponovil, da bodo imeli ZN pomembno vlogo pri povojni obnovi Iraka, toda predvsem na humanitarnem področju.

Za poglavitno vlogo ZN v povojnem Iraku pa so se na srečanju, ki je potekalo v petek in soboto v Sankt Peterburgu, znova zavzeli ruski predsednik Vladimir Putin, nemški kancler Gerhard Schroeder in francoski predsednik Jacques Chirac. Kot je poudaril Putin, so obnova, prehod v življenje v miru in rešitev humanitarnih problemov poglavitne naloge v Iraku. Putin je še poudaril, da imajo ZN edinstveno vlogo pri urejanju vseh mednarodnih zadev. Chirac je po srečanju dejal, da morajo ZN "igrati poglavitno vlogo" v povojni obnovi Iraka, Schroeder pa je pozval koalicijo, ki vodi vojno v Iraku, naj sprejme "pokroviteljstvo ZN" v Iraku. Trojica se je v soboto udeležila tudi mednarodnega foruma o miru, varnosti in mednarodnem pravu, ki so ga organizirali na univerzi v Sankt Peterburgu.

Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Irak Rafeudin Ahmed se bo v ponedeljek v Washingtonu s predstavniki ameriške administracije pogovarjal o povojni ureditvi Iraka, poroča agencija AFP. Kot so zapisali v sporočilu ZN, je Ahmeda v Washington na serijo pogovorov s predstavniki ameriškega zunanjega in obrambnega ministrstva ter sveta za nacionalno varnost povabil State Department.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je na ameriško administracijo naslovil zahtevo, naj zaščiti jedrske naprave v Iraku, poroča dpa. Šlo pa naj bi predvsem za jedrski kompleks v Tuvajti, ki ga je IAEA zapečatila leta 1991. "ZDA sem pozval, naj za varnost v tem pomembnem kompleksu skrbijo tako dolgo, dokler se naši inšpektorji ne vrnejo v Irak," je še dejal El Baradej. Inšpektorji IAEA so skupaj z ostalimi predstavniki Združenih narodov Irak zapustili tik pred vojaškim napadom na Irak 20. marca.

Po svetu se v okviru svetovnega pohoda za mir v več kot 5000 mestih odvijajo demonstracije proti vojni v Iraku. Skupno sporočilo vseh po svetu, ki izražajo zahtevo za mir, je, "da milijonom ljudi postaja jasno, da to ni vojna za osvoboditev Iraka, ampak krvava vojaška invazija," so na spletni strani z naslovom Portal miru zapisali pobudniki akcije. Tuje tiskovne agencije sicer poročajo o protestih v Berlinu, Londonu, Koebenhavnu, Rimu, Parizu, pa tudi Seulu.