Kronologija iraške vojne:

V mestu se nadaljuje tudi plenjenje in rušenje spomenikov iraškega predsednika Sadama Huseina, zgodil pa se je tudi nov samomorilski napad, v katerem so bili huje ranjeni štirje ameriški marinci. Na severu Iraka še vedno potekajo hudi spopadi, kurdski borci pa so ob podpori ameriških sil zavzeli Kirkuk, strateško naftno središče na severu Iraka. Številni visoki politični predstavniki po vsem svetu so po zavzetju iraške prestolnice izrazili zadovoljstvo ob padcu Bagdada, obenem pa opozorili, da vojne še ni konec. Ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair pa sta po televiziji nagovorila iraški narod.

Ameriške sile so v Bagdadu zasedle iraško ministrstvo za nafto, devetnadstropno poslopje ministrstva za transport in sedež iraškega olimpijskega komiteja sta v plamenih, zgradba ministrstva za izobraževanje pa je delno požgana. Američani so zavzeli tudi nadzorne točke v okolici mesta. Boji med ameriškimi marinci in iraškimi borci so potekali tudi v bližini mošeje Adamija na severu Bagdada, pri tem je umrl en ameriški marinec in pet Iračanov, ranjenih pa je bilo 20 Američanov in šest Iračanov. Do spopadov pri mošeji je prišlo, ko so ameriške sile preiskovale območje okrog mošeje, saj so dobile namig, da naj bi se v hiši člana stranke Baas v bližini mošeje sestali predstavniki iraške oblasti.

Obrobje mesta je bilo po relativno mirni noči v četrtek zjutraj znova tarča letalskega bombardiranja. V mesto naj bi se sicer že začeli vračati prvi prebivalci, ki so prestolnico zapustili ob letalskih napadih ali kopenskem obleganju. V središču Bagdada pa je prišlo do samomorilskega napada, v katerem so bili huje ranjeni štirje ameriški marinci. Vojakom naj bi se približal nek moški, ki je imel na sebi pripeto razstrelivo, ki ga je ob prihodu do marincev tudi aktiviral. V mošeji Imam Ali v Nadžafu pa je bil umorjen zmerni vodja iraških šiitov Abdel Madšid el Hoej. Kot je povedal tiskovni predstavnik el Hoejeve ustanove v Londonu, naj bi duhovnika v mošeji, ki velja za najsvetejši kraj šiitskih muslimanov, napadlo več mož z noži in ga ubilo.

Na severni fronti je prišlo do najsilovitejših ameriških letalskih napadov na iraške sile doslej. V okolici mesta Irbil pa naj bi Američani prvič uporabili tankovske enote. Kurdski borci so ob podpori ameriških sil zavzeli Kirkuk. Turški zunanji minister Abdullah Guel je ob tem dejal, da bo Turčija po padcu Kirkuka "storila vse, kar je potrebno", medtem ko je neimenovani predstavnik turškega zunanjega ministrstva izjavil, da bi bil trajen kurdski nadzor nad Kirkukom za Turčijo nesprejemljiv. Turški obrambni minister Vecdi Goenuel je zatrdil, da Turčija kljub presenetljivemu vdoru kurdskih in ameriških sil v Kirkuk zaupa ZDA, tudi tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je zatrdil, da bodo Kirkuk nadzorovale ameriške sile.

Ameriški vojaki so ob podpori kurdskih bojevnikov prevzeli tudi nadzor nad krajema Mahmur in Altun Kupri v bližini Irbila in Kirkuka, vkorakali so tudi v manjši kraj severno od Mosula in prodrli v strateško mesto Hanakin severovzhodno od Bagdada.

Ameriški predsednik Bush je v televizijskem nagovoru iraškemu narodu skupaj z britanskim premierom Blairom dejal, da Huseinov režim izgublja oblast. "Zaslužite si živeti kot svoboden narod in zagotavljam, da bo iraški narod kmalu svoboden", je poudaril Bush. Britanski premier pa je v nagovoru Iračanom poudaril, da "so sile koalicije vaši prijatelji in osvoboditelji in ne zavojevalci". Blair je še zatrdil, da ZDA in Velika Britanija niso želele vojne. Nagovor sta državnika posnela že med torkovim srečanjem v Belfastu, v četrtek pa so ga v Iraku predvajale sile koalicije v okviru nove televizijske postaje, imenovane "K svobodi" (Towards Freedom). Številni prebivalci Bagdada nagovora sicer niso mogli spremljati, ker obsežni deli mesta nimajo elektrike in televizije. Fleischer je kasneje sicer dejal, da so Iračani nagovor lahko spremljali tudi po radiu.

Članice Varnostnega sveta ZN so imele v sredo zvečer sestanek o povojnem Iraku, na katerem se večina ni strinjala z vizijo Busha in Blaira o vlogi ZN, po katerem bi bila ta omejena na zagotavljanje humanitarne pomoči, zbiranje denarja in dajanje predlogov o sestavi prehodne iraške vlade. Večina članic VS želi, da bi imeli ZN politično vlogo v povojnem Iraku, Nemčija in Japonska pa sta se zavzeli tudi za skupno stališče VS ZN v zvezi s povojno obnovo Iraka.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je zahteval čimprejšnjo vrnitev inšpektorjev ZN za razorožitev v Irak, saj so le ZN odgovorni za razorožitev Iraka. Annan je še poudaril, da mora sedaj, ko v Bagdadu ni več delujoče oblasti, VS ZN razjasniti, kako bodo ZN ravnali ob nastalih razmerah.

Na jugu Iraka bo predvidoma v soboto v vojaškem letalskem oporišču Ali ibn Abu Talib v bližini Nasirije potekal sestanek o politični prihodnosti države, na katerem ZDA pričakujejo približno 43 iraških opozicijskih politikov. Po besedah Ahmeda Šalabija, predsednika glavnega opozicijskega gibanja Iraški narodni kongres, je med njimi 14 nekdanjih političnih emigrantov.

Svetovni politiki so se v četrtek množično odzivali na sredin padec Bagdada. Večina jih je izrazila zadovoljstvo, vendar so opozorili, da vojna še ni končana. Francoski predsednik Jacques Chirac je poudaril, da je treba najprej pomagati iraškemu ljudstvu. Romunski predsednik Ion Iliescu je razmere v Bagdadu primerjal z razmerami v Romuniji po padcu tamkajšnjega diktatorja Nicolaja Ceausescuja. Tudi španski premier Jose Maria Aznar je pozdravil padec Huseinovega režima, nemški kancler Gerhard Schroeder pa je izrazil zaskrbljenost pred morebitnimi novimi vojaškimi napadi na druge države na območju Perzijskega zaliva. Vatikan je izrazil mnenje, da padec Huseinovega režima ponuja "pomembno priložnost" za prihodnost iraškega ljudstva. Desnousmerjeni avstrijski politik Joerg Haider pa je Busha in Blaira zaradi napada na Irak označil za vojna zločinca.

Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je v sredo obtožil Sirijo, da zagotavlja zatočišče nekaterim predstavnikom iraškega režima oziroma, da jim pomaga na varno. Rumsfeld je Sirijo še obtožil, da je iraški vojski dobavljala opremo za nočno bojevanje in drugo vojaško tehniko. Ameriški državni sekretar Powell pa je dejal, da ameriški opomini Siriji in Iranu ne pomenijo grožnje z vojno.

Predstavniki nevladnih organizacij so v sredo VS ZN pozvali, naj jim omogoči neoviran dostop do iraških prebivalcev, ki potrebujejo človekoljubno pomoč. Organizacije so še poudarile, da je potrebno čimprej oblikovati sistem, ki bo omogočil preiskavo kršitev človekovih pravic v Iraku. Tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Kris Janowski pa je ocenil, da so humanitarne razmere v Iraku še vedno nepregledne. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), ki je zaradi nevarnega položaja Bagdadu v sredo začasno ustavil vse svoje dejavnosti, pa po enodnevni prekinitvi nadaljuje svoje delovanje.