Kronologija iraške vojne:

Do velikega praznovanja je prišlo predvsem v severovzhodnem delu Bagdada, imenovanem Sadam, kjer živi dva milijona ljudi, večinoma šiitov, ki Sadamovemu režimu že tradicionalno nasprotujejo. Spopadi med silami koalicije in iraškimi enotami v Bagdadu in drugod po Iraku so se kljub temu nadaljevali. Ameriška vojska je v sredo zasedla nove dele iraške prestolnice, napovedala pa je tudi, da bo v roku 48 ur podvojila navzočnost v Bagdadu. Skupaj s kurdskimi bojevniki je zavzela tudi strateško pomemben vrh Maklub blizu Mosula na severu Iraka. Ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair, ki je sicer priznal, da južnoiraško mesto Basra še vedno ni pod popolnim nadzorom britanskih sil, sta s potekom vojne v Iraku sicer zadovoljna.

Potem ko so ameriške sile v sredo prevzele nadzor nad posameznimi deli Bagdada, so se nekateri prebivalci iraške prestolnice znesli nad simboli moči iraškega predsednika. Prebivalci Bagdada so se lotili slik in kipov iraškega voditelja, na trgu Ferdaus v samem središču Bagdada pa so ameriški vojaki porušili ogromen kip Sadama Huseina. Dogodek je spremljala peščica prebivalcev mesta.

Prebivalci zahodnega dela Bagdada, imenovanega Menšen, naj bi medtem ropali in uničevali prazne javne zgradbe. Izropano naj bi bilo tudi neko vladno skladišče vozil. Podobni incidenti naj bi se zaradi odsotnosti iraške vojske in policije sicer odvijali tudi po drugih delih prestolnice.

Iraški predstavniki so izginili tudi iz hotela Palestina, kjer stanuje večina tujih novinarjev. Po besedah poročevalca britanske televizije BBC je sistem nadzora, ki sicer ni bil zelo strog, popolnoma razpadel, tako da iraške oblasti dela novinarjev zdaj sploh ne nadzorujejo več. Tudi iraški minister za informiranje Mohamed Said al Sahaf, ki je doslej vsakodnevno nagovoril novinarje, se še ni javil, iraška televizija pa je že v torek prekinila oddajanje.

Ameriške enote, ki so že tri dni v središču Bagdada, predvsem na zahodnem bregu Tigrisa, so v sredo zasedle nove dele iraške prestolnice. Poročali so predvsem o bojih v četrti Karh na zahodnem bregu Tigrisa, v okolici mostu Al-Džumhurija čez Tigris v bližini osrednjega predsedniškega kompleksa, v južnem predmestju Bagdada in vzhodnem delu osrednjega Bagdada. Američani prodirajo v mesto iz več smeri.

Po navedbah osrednjega poveljstva ameriške vojske (CENTCOM) v Katarju bodo ameriške sile v Bagdadu storile vse za omejitev pustošenja v iraški prestolnici. General Vince Brooks je ob tem dejal, da večjega dela Bagdada spopadi sploh niso prizadeli, priznal pa je, da je bilo uničenje infrastrukture na določenih krajih neizogibno, predvsem na poslopjih, pomembnih za iraški režim.

Američani se v Bagdadu po navedbah ameriške televizije CNN soočajo le še s šibkim odporom iraške strani. Večina iraških borcev naj bi se že vdala, tako da se lahko ameriški vojaki po mestu gibajo skoraj neovirano. CENTCOM je kljub temu posvaril pred preuranjenim zmagoslavjem. Vojaške operacije sicer potekajo po načrtih, napredovanje čet je občutno, iraški režim se je znašel v kaosu, a vojna s tem še ni končana, je pojasnil general Brooks. Ameriški podpredsednik Dick Cheney pa je ocenil, da so hudi spopadi med ameriško-britanskimi silami in iraškimi enotami še vedno možni, saj sile, zveste iraškemu predsedniku, še vedno nadzorujejo več mest na severu Iraka.

Po navedbah ameriške vojske je bilo v spopadih v bagdadski četrti Sadam ranjenih šest marincev, eden med njimi huje. Pentagon je sicer v torek zvečer sporočil, da je od začetka vojne v Iraku 20. marca umrlo skupno 96 ameriških vojakov. Med njimi jih je bilo 81 ubitih med spopadi ali v t.i. prijateljskem ognju, 15 vojakov pa je življenje izgubilo v nesrečah. Po navedbah CENTCOM so koalicijske sile v vojno ujetništvo zajele več kot 7000 Iračanov.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je zaradi nevarnosti in zmede v Bagdadu začasno ustavil vse svoje dejavnosti v tem mestu. Tiskovni predstavnik ICRC je v sredo še sporočil, da od torka pogrešajo svojega predstavnika, katerega vozilo so zadeli streli v iraški prestolnici.

Ameriške posebne enote so skupaj s kurdskimi bojevniki v sredo zavzele tudi strateško pomemben vrh Maklub blizu Mosula na severu Iraka. Območje Makluba, 15 kilometrov severovzhodno od Mosula, enega večjih mest, ki so še pod nadzorom Bagdada, je bilo pomembna točka iraške protiletalske obrambe kot tudi center, od koder so Iračani svoje vojake oskrbovali s strelivom in ostalo vojaško opremo. Kot je povedal predstavnik Kurdov, gre pri zavzetju te točke za najpomembnejši dosežek doslej, saj med ameriško-kurdskimi četami in središčem Mosula iraških obrambnih točk ni več.

Tiskovni predstavnik Pentagona, general Stanley McChrystal je že v torek dejal, da so si zavezniki priborili popolno zračno premoč nad Irakom, kar pomeni, da iraška protiletalska obramba ne zmore več učinkovito ovirati zavezniških letal. Od začetka vojne se sicer Američanom ni postavilo po robu niti eno iraško letalo.

Kje se nahaja Sadam Husein, pa ostaja, potem ko so ameriška vojna letala v ponedeljek bombardirala zgradbo, v kateri naj bi se zbralo iraško vodstvo, še naprej nejasno. Zgradba, ki so jo bombardirali, se nahaja v delu Bagdada, imenovanem Mansur, ki ga ameriške čete zaenkrat še niso dosegle, britanska tajna služba MI6 pa ocenjuje, da jo je Husein zapustil malo pred začetkom napada.

Iraški veleposlanik pri ZN Mohamed Al Duri je v sredo dejal, da iraški predsednik ni bil ubit, obenem pa priznal, da sam nima več neposrednega stika z iraško vlado. Po podatkih iraške opozicije v izgnanstvu pa naj bi se visoki iraški predstavniki zatekli v pokrajino Tikrit 200 kilometrov severno od Bagdada, kjer imajo pripravljene bunkerje in skrito orožje. Ne vedo sicer, če to velja tudi za Sadama Huseina. Tikrit je ameriška vojska že začela bombardirati.

Vodja inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka Hans Blix je medtem znova kritiziral odnos ZDA do inšpektorjev ZN pred začetkom vojne v Iraku. Ta vojna je bila načrtovana že dolgo nazaj, odkritje in uničenje orožja za množično uničenje pa je postalo pri njenem utemeljevanju nepomembno in je pristalo šele "na četrtem mestu", je za sredino izdajo španskega časnika El Pais izjavil Blix.

Še vedno se vrstijo polemike glede vloge mednarodne skupnosti pri povojni obnovi Iraka. Ameriški predsednik Bush in britanski premier Blair sta na torkovem srečanju v Belfastu zatrdila, da bodo ZN skupaj s silami koalicije oblikovali iraško prehodno vlado ter igrali pomembno vlogo pri povojni obnovi Iraka. To pobudo je v torek pozdravil tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard, ki je ob tem menil, da bo o natančni vlogi ZN v Iraku odločal Varnostni svet ZN. Po mnenju visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javiera Solane pa vloga ZN v povojnem Iraku ne sme biti izključno humanitarne narave, saj bodo morali ZN, kot je dejal, "prej ali slej zagotoviti legitimnost začasne iraške vlade."

O Iraku sta se pogovarjala tudi francoski zunanji minister Dominique de Villepin in njegov britanski kolega Jack Straw na srečanju v Parizu. Vodja francoske diplomacije je po pogovorih izrazil željo, da bi se vojna v Iraku čimprej končala, zavzel pa se je tudi za ohranitev celovitosti Iraka. Ministra sta se pogovarjala še o humanitarni krizi v Iraku ter se zavzela za pomembno vlogo ZN pri povojni obnovi države. Podobno so menili tudi številni sodelujoči na srečanju predsednikov držav in vlad JV Evrope v Beogradu.

Številne države medtem že pripravljajo pomoč za Irak. Japonska naj bi Iračanom namenila človekoljubno pomoč v vrednosti 25 milijonov ameriških dolarjev, razmišljala pa naj bi tudi o prispevku do sto milijonov dolarjev od skupaj 2,2 milijarde dolarjev pomoči, kolikor bi po ocenah ZN potrebovali v Iraku. Pomoč Iraku sta obljubili tudi Avstralija in Filipini. Evropska komisija pa je v sredo odobrila 9,5 milijona evrov nujne pomoči Iraku.

V Moskvi je v sredo potekal velik protest proti vojni v Iraku. Na doslej največjem mirovnem protestu v Moskvi od začetku vojne v Iraku se je pred ameriškim veleposlaništvom po navedbah očividcev zbralo okoli 30.000 ljudi. Papež Janez Pavel II. pa je med splošno avdienco v Vatikanu izrazil obžalovanje zaradi žrtev vojne v Iraku, obenem pa spomnil na krizna žarišča drugod po svetu. Zaradi smrti dveh španskih novinarjev v Iraku je protestiralo tudi več novinarjev v Madridu. Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) pa je ameriško obstreljevanje novinarskih poslopij v središču Bagdada, v katerem so v torek umrli trije novinarji, že obsodila.