Kronologija iraške vojne:

Iraški minister za informiranje Mohamed Said al Sahaf je napade na novinarje označil kot "histerična dejanja", Evropska unija pa je napovedala, da bo na ZDA naslovila demaršo, v kateri se bo zavzela za zaščito novinarjev v Iraku. Pentagon je smrt novinarjev sicer označil za tragično, odgovornost za napad pa pripisal iraškemu režimu. Ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair sta medtem na Severnem Irskem končala dvodnevne pogovore o prihodnosti Iraka, na katerih sta zagotovila, da bodo imeli Združeni narodi pomembno vlogo pri obnovi Iraka.

Ameriške sile so po poročanju ameriške televizije CBS z bombnikom napadle in uničile zgradbo v stanovanjskem predelu Bagdada, v kateri naj bi po obveščevalnih informacijah bilo na sestanku iraško vodstvo, najverjetneje tudi predsednik Sadam Husein s sinovoma, Kusajem in Udajem. Američani sicer še ne vedo, če so koga ubili.

Ameriški tank je streljal na hotel Palestina, pri čemer sta umrla dva novinarja, in sicer 37-letni snemalec španske televizije Telecinco in ukrajinski snemalec agencije Reuters. Izstrelek naj bi zadel 15. nadstropje na vzhodni strani hotela, kjer ima svoje prostore agencija Reuters, pa tudi 17. nadstropje, kjer so pisarne arabske televizije Al Arabija. V letalskih napadih pa so sile koalicije zadele poslopje arabske televizijske postaje Al Džazira. Kot so sporočili z omenjene televizije, je bil pri tem ubit dopisnik Tarik Ajub. Od začetka ameriške agresije je v Iraku umrlo že 11 novinarjev.

Ameriška vojska je napad na hotel Palestina potrdila, posnela pa ga je tudi kamera francoske televizijske postaje France 3. Po trditvah ameriškega generala Buforda Blounta je bil tank napaden iz smeri hotela s protitankovsko raketo in orožjem majhnega kalibra, zato je z enim strelom odgovoril na napad. Ameriška vojska tudi trdi, da so bili v hotelu in pred njim ostrostrelci.

Pentagon je smrt dveh novinarjev v napadu na hotel Palestina označil za tragično, odgovornost za napad pa pripisal iraškemu režimu. "Naš cilj niso novinarji, vendar, ko smo že večkrat videli, iraški režim ogroža življenja civilistov. Bagdad je nevarno območje," je dejal tiskovni predstavnik Pentagona Bryan Whitman. Na ameriški napad na hotel z novinarji sta se odzvali tudi mednarodna organizacija Novinarji brez meja in Mednarodni inštitut za tisk (IPI), ki sta izrazila osuplost in obžalovanje.

Kmalu po napadu je pred hotel Palestina prišel iraški minister Sahaf, ki je zatrdil, da se Iračani ne bojijo in da bodo uničili Američane. Kot je pojasnil, naj bi sile koalicije uničili pripadniki prostovoljnih iraških sil Jeruzalemska armada. Na vprašanje novinarjev, ali se Irak namerava predati, pa je minister odgovoril: "Nikoli".

Ameriška letala so sicer ponovno bombardirala tudi južno in jugovzhodno predmestje Bagdada, iraška protiletalska obramba pa na napad ni odgovorila. Po navedbah ameriške televizije CNN v Bagdadu so letala med drugim bombardirala glavna sedeža iraške vladajoče stranke Baas in iraških elitnih enot republikanske garde, znova pa je bombardiralo tudi ministrstvo za informiranje. Kot je še poročala CNN največjo nevarnost sedaj predstavljajo paravojaške enote, predvsem elitne enote Fedajin, znane po zvestobi iraškemu režimu. Te so danes v Bagdadu ranile šest pripadnikov posebnih ameriških enot.

Tanka ameriške vojske sta zavzela strateški most čez Tigris v Bagdadu, ameriško bojno letalo pa je bombardiralo iraške položaje pri vzhodnem vhodu na most. Ameriške enote se se želijo tako prebiti z zahodnega brega Tigrisa na gosto naseljeni vzhodni breg. O silovitih spopadih med ameriškimi topniškimi in oklepnimi enotami na eni ter iraškimi silami na drugi strani poročajo tudi iz glavnega predsedniškega kompleksa v središču mesta. Ameriška vojska je zavzela tudi vojaško letališče Al Rašid na jugovzhodnem robu Bagdada. Blizu bagdadskega letališča pa je strmoglavilo ameriško vojaško letalo vrste A-10, je potrdilo centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) v Katarju.

Tiskovni predstavnik Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Roland Huguenin-Benjamin pa je sporočil, da je bila med bombardiranjem v noči na torek zadeta postaja za prečiščevanje vode na severu iraške prestolnice. Zaradi tega napada obstaja nevarnost, da bo predmestje Sadam City, v katerem živi 1,2 milijona večinoma šiitov, ostalo brez pitne vode. Kot je še povedal Huguenin-Benjamin, je tudi del bolnišničnega kompleksa Sadam Medical Center brez pitne vode in tudi elektrike. CNN in arabska televizija Al Džazira pa obe poročata, da je že tako prenapolnjene bolnišnice dosegel "val mrtvih in ranjenih". Po podatkih očividcev so že v ponedeljek v bagdadsko bolnišnico El Kindi prepeljali na stotine mrtvih in ranjenih. Prebivalci Bagdada zaradi spopadov ne morejo več bežati iz mesta.

Britanske sile, ki so zavzele Basro, pa nameravajo v drugem največjem iraškem mestu vzpostaviti lokalno upravo. Kot je povedal tiskovni predstavnik britanske vojske, polkovnik Chris Vernon, so Britanci stopili v stik s tamkajšnjim plemenskim vodjo, ki naj bi oblikoval upravni odbor. Britanski polkovnik Al Lockwood je na sedežu Centcom v Katarju sicer ocenil, da bo Velika Britanija za zavarovanje mesta potrebovala še nekaj dni. Letala sil koalicije pa so napadla območja na vzhodu Iraka, ki so pod nadzorom iranske opozicijske skupine Organizacije iranskih mudžahidov.

Britanski premier Blair je po pogovorih z ameriškim predsednikom Bushem na gradu Hillsborough pri Belfastu na Severnem Irskem izrazil prepričanje, da se bo vojna v Iraku kmalu končala in da je oblast Sadama Huseina v zatonu. Blair je tudi poudaril, da sile koalicije v Iraku ne bodo "niti dneva dlje, kot bo potrebno". Državo naj bi po prehodnem obdobju vodili Iračani sami. Po Blairovih besedah bodo sicer ZN po koncu vojne v Iraku odločilno prispevali k obnovi države. "ZN bodo pri obnovi Iraka imeli ključno vlogo," je dejal. Da bodo ZN imeli pomembno vlogo pri obnovi Iraka je prvič dejal tudi Bush.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je za konec tedna v Sankt Peterburg povabil svoji zaveznici Nemčijo in Francijo. Poleg nemškega kanclerja Gerharda Schroederja je obisk v Rusiji napovedal še francoski predsednik Jacques Chirac. Vse tri države zahtevajo, da imajo pri obnovi Iraka glavno vlogo ZN. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je medtem odpovedal turnejo v Evropi, med katero naj bi obiskal tudi Sankt Peterburg.

Namestnik generalnega sekretarja ZN Šaši Taror pa je ZDA in Veliko Britanijo ostro opozoril, da Irak ni "zaklad", ki ga lahko razdelimo "po želji". V skladu z ženevskimi konvencijami imajo sile koalicije sicer pravice in dolžnosti okupacijskih sil, zagotovo pa nimajo pravice preoblikovati družbe ali politike ali izropati naravnih bogastev, je dejal Taror. Predsednik Svetovne banke James Wolfensohn pa je medtem omenil možnost, da bi pri obnovi Iraka lahko sodelovala tudi Svetovna banka, vendar za to še ni dobila prošnje, potrebuje pa tudi odobritev ZN.