Kronologija iraške vojne:

Britanski podpolkovnik Hugh Blackman je medtem dejal, da je bitka za nadzor nad Basro "bolj ali manj končana". Medtem so potekale nove razprave o sporni povojni ureditvi Iraka, kjer nameravajo ZDA imeti vodilno vlogo, medtem ko se številne druge države zavzemajo za osrednjo vlogo ZN. Ameriški predsednik George Bush je o tem v Belfastu začel pogovor z britanskim premierom Tonyjem Blairom, generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je na to temo sklical posvet 15 članic VS ZN. O Iraku se je v Moskvi z ruskimi sogovorniki pogovarjala tudi ameriške svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice.

Ameriški tanki in oklepna vozila so se v ponedeljek zvečer še vedno nahajala v kompleksu glavne predsedniške palače na zahodnem bregu Tigrisa v Bagdadu, po poročanju dopisnika nemške tiskovne agencije dpa pa izgleda, da ameriški vojaki ne nameravajo zapustiti mesta, tako kot so to storili konec tedna med hitrimi vpadi v Bagdad. Da so ameriške sile prevzele nadzor nad tremi predsedniškimi palačami, med njimi nad glavno palačo v središču mesta in tretjo palačo, ki je v bližini mednarodnega letališča jugovzhodno od Bagdada, je v ponedeljek dopoldan sporočil ameriški podpolkovnik Peter Bayer.

Po navedbah dopisnika francoske tiskovne agencije AFP naj bi bile upravne stavbe okrog predsedniške palače v Bagdadu, med njimi tudi ministrstvo za informiranje in zunanje ministrstvo, sicer še vedno v iraških rokah. Kot je dopoldne poročal CNN, se v iraški prestolnici nahajajo trije bataljoni s 65 tanki in 40 oklepnimi vozili. V četrti enega najbolj znanih bagdadskih hotelov, hotela Al Rašid, ki ga varujejo iraški borci, so popoldne potekali hudi boji, so poročali dopisniki AFP. Na stanovanjsko četrt v središču Bagdada je medtem padla raketa, pri čemer je po navedbah očividcev umrlo najmanj devet civilistov.

Poveljnik ameriških sil Mike Birmingham je po navedbah AFP sporočil, da sta bila v raketnem napadu na položaje ameriške vojske na jugu Bagdada ubita dva ameriška vojaka in dva novinarja. Kot je dodal, je bilo v napadu 15 ljudi ranjenih. Ameriški general John Kelly pa je dejal, da so iraške sile porušile dva mostova v bližini Bagdada, da bi tako ustavile ameriško invazijo na iraško prestolnico.

Iraški minister za informiranje Mohamed Said al Sahaf pa je zavrnil ameriške navedbe o bojih v Bagdadu. "Ne verjemite njihovim lažem. Njihovih vojakov ni v Bagdadu," je dejal al Sahaf in dodal, da so iraške sile ubile več sto ameriških vojakov, ki so prodrli v jugozahodno predmestje Bagdada Dora.

Britanski obrambni minister Geoff Hoon je v nastopu pred britansko poslansko zbornico dejal, da ameriške enote nadzorujejo glavne ceste, ki vodijo v Bagdad, britanske enote pa si pridobivajo zaupanje prebivalstva v mestu Basra, ki je sedaj večinoma pod njihovim nadzorom. Glede orožja za množično uničevanje pa je Hoon dejal, da so sile koalicije v Iraku prišle do "zanimivih odkritij", o tem pa bo poročal tudi britanskemu parlamentu.

Britanski podpolkovnik Hugh Blackman je medtem sporočil, da je bitka za nadzor nad Basro "bolj ali manj končana". "Nadziramo vse predele Basre, tudi stari del mesta," je poudaril Blackman. Več sto britanskih vojakov naj bi prodrlo v središče Basre in prevzelo nadzor nad univerzo, ki je bila v rokah iraških milic, zavzeli pa naj bi tudi palačo iraškega predsednika Sadama Huseina v Basri.

Britanski major Andrew Jackson pa je sporočil, da so v Basri našli truplo Alija Hasana al Madžida, znanega kot Kemični Ali, ki je veljal za enega najbolj okrutnih ožjih sodelavcev iraškega predsednika Sadama Huseina. Al Madžida so po vsej verjetnosti ubili v soboto, ko sta dve koalicijski letali z lasersko vodenimi izstrelki napadli njegovo hišo v Basri.

Prve enote iraške opozicije so po navedbah namestnika načelnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske, generala Petra Pacea, začele sodelovati v bojih v Iraku skupaj z ameriškimi silami. Po Paceovih navedbah se vsako noč iraškim opozicijskim vojakom pridruži več sto novih vojakov.

Tiskovni predstavnik Pentagona Rivers Johnson je v nedeljo zvečer sporočili, da je od začetka vojne v Iraku umrlo 81 ameriških vojakov, od tega 66 v spopadih, 15 vojakov je umrlo v nesrečah, dva pa v napadu na oporišče v Kuvajtu. V tretjem vdoru v Bagdad v treh dneh pa naj bi bilo v hudih spopadih ranjenih več ameriških vojakov ali pa jih pogrešajo. Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) navaja, da so v soboto ubili 3000 Iračanov, za nedeljo pa še nimajo ocene.

Iraška televizija je predvajala nove posnetke iraškega predsednika Sadama Huseina, kako vodi zasedanje visokih iraških predstavnikov. Na posnetkih je med drugim videti iraškega podpredsednika Taho Jasina Ramadana, podpredsednika iraške vlade Tarika Aziza, obrambnega ministra Sultana Hašema Ahmeda in Huseinovega sina Kusaja.

Ameriški predsednik George Bush je dopotoval v Belfast na Severno Irsko, kjer se bo sestal z britanskim premierom Tonyjem Blairom. Razpravljala naj bi predvsem o povojni ureditvi Iraka. Doslej trdna ameriška zaveznica Velika Britanija ima glede tega vprašanja sicer drugačne poglede kot ZDA; bolj podobne ostalim evropskim državam in večini držav članic ZN, ki želijo povojno obnovo legalizirati z resolucijo VS ZN. Tiskovni predstavnik Ari Fleischer je dejal, da se bosta Bush in Blair pogovarjala tudi o zaključnih operacijah vojne v Iraku.

Neposredno pred Bushevim prihodom v Belfast je policija sporočila, da so dobili tri anonimna obvestila o podstavljenih bombah v mestu. Bombe naj bi bile na mednarodnem letališču, kjer naj bi pristalo letalo ameriškega predsednika, ter na manjšem mestnem letališču in na avtocesti, po kateri naj bi se Bush pripeljal v mesto.

Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezza Rice je bila na obisku v Moskvi, na katerem je skušala zmanjšati napetosti med Rusijo in ZDA glede vojne v Iraku, ki so se še zaostrile po nedeljskem napadu na ruski diplomatski konvoj v Iraku, v katerem je bilo ranjenih pet ruskih diplomatov. Riceova se je sešla z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom, obrambnim ministrom Sergejem Ivanovom in sekretarjem ruskega sveta za nacionalno varnost Vladimirjem Rušajlom, ki po pogovorih niso dajali izjav, sestala pa se je tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Riceova se je z ruskimi sogovorniki pogovarjala tudi o sporni povojni obnovi Iraka in dvostranskih vprašanjih.

Ruski veleposlanik v Iraku Vladimir Titorenko je sicer obtožil ameriške sile, da so v nedeljo namerno napadle ruski diplomatski konvoj, ki se je umikal iz Bagdada, je navedel ruski poročevalec iz iršako-sirske meje. Moskva je sicer na ZDA in Irak v nedeljo takoj naslovila ostro diplomatsko noto, ameriška stran, ki je bila obveščena o umiku osebja iz ruskega veleposlaništva, pa je zanikala vpletenost v incident. Devet ruskih diplomatov, med njimi tudi Titorenko, je medtem s konvojem prispelo v Sirijo, dva predstavnika veleposlaništva pa sta ostala v bolnišnici v Faludži.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je za ponedeljek sklical neformalna posvetovanja s članicami VS ZN, ki bodo namenjena povojni vlogi ZN v Iraku. Annan se namreč boji, da bo ameriško stališče še bolj poglobilo razlike med članicami VS ZN. Kot se je izvedelo iz diplomatskih krogov, Annan od najvišjega organa ZN pričakuje, da bo čimprej oblikoval naloge za obnovo Iraka. Kot se je izvedelo pri ZN, bi moral VS predstaviti konkretne delovne naloge za prihodnjega posebnega odposlanca ZN v Iraku, ki ga še niso imenovali. Annan naj bi se sicer še ta teden z vladami v Parizu, Londonu, Moskvi in Berlinu posvetoval o vlogi ZN v Iraku po vojni.

Nemška vlada ne izključuje sodelovanja pri povojni obnovi Iraka tudi v primeru, če njena zahteva po osrednji vlogi ZN v tem procesu ne bo uresničena, pa je sporočil tiskovni predstavnik nemškega obrambnega ministrstva. Nemški obrambni minister Peter Struck je sicer za časnik Frankfurter Rundschau dejal, da ne vidi "primarne odgovornosti Nemčije" v primeru, če povojne obnove Iraka ne bodo vodili ZN.

Španska vlada se po pisanju španskega časnika El Pais tajno že pogaja z ZDA o sodelovanju pri povojni obnovi Iraka. S tem namenom so pretekli teden v ZDA tudi odpotovali državni sekretarji za zunanje zadeve, obrambo in trgovino.

Britanski časnik The Observer pa je poročal, da naj bi ZDA že v ponedeljek začele vzpostavljati začasne civilne oblasti oziroma vlado v Iraku. Časnik navaja, da pomeni odločitev odgovor na memorandum, v katerem je ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld minuli teden pozval ZDA k utrditvi oblasti na območjih pod ameriškim nadzorom v Iraku še pred koncem vojne. Po trditvah ameriških predstavnikov v Dohi naj bi Pentagonov urad za obnovo in človekoljubno pomoč pod vodstvom upokojenega generala Jayja Garnerja prve elemente vlade vzpostavil v pristaniškem mestu Um Kasr na jugu Iraka v skladu z načrtom po vzpostavitvi zasnov začasne administracije v relativno mirnih krajih.

Zaradi dolgotrajnega bombardiranja in hudih spopadov, ki so ta konec tedna pretresali Irak, je število žrtev tako v Bagdadu kot tudi na ostalih kriznih območjih skokovito naraslo. Položaj v iraških bolnišnicah je po navedbah Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), "kritičen", v bolnišnicah v okolici Bagdada pa že kar "dramatičen". V Bagdadu ob najhujših spopadih v bolnišnice po navedbah ICRC sprejmejo "do sto in več ranjencev" na uro, zaradi nezadostnega števila rešilnih avtomobilov pa morajo tako lažje ranjeni vojaki kot tudi nekateri civilisti do bolnišnic priti peš. Natančnih podatkov zaradi vsesplošne zmede sicer ni mogoče dobiti, saj "knjig o tem, kdo je bil kdaj sprejet v katero bolnišnico, ne vodi nihče več." Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je v Amanu obsodila resno grožnjo, ki jo vojna v Iraku predstavlja za pravico do življenja iraških otrok.