Kronologija iraške vojne:

Spopadi so potekali tudi na jugovzhodu Bagdada, od koder naj bi bilo slišati močne detonacije. Namestnik ameriškega vrhovnega poveljnika Peter Pace je dejal, da imajo ameriške sile pod nadzorom vse avtoceste in pomembnejše ceste, ki vodijo v Bagdad, iz različnih strani pa naj bi proti mestu napredovale enote ameriške pehote in marincev. Centralno poveljstvo ameriške vojske v Katarju je medtem sporočilo, da se je nedeljski napad na konvoj z ruskim veleposlanikom v Iraku pripetil na območju pod iraškim nadzorom, tam pa naj ne bi bilo koalicijskih sil. Moskva je sicer takoj po incidentu tako na ZDA kot na Irak naslovila ostro diplomatsko noto. Ameriška letala pa so v nedeljo na severu Iraka pomotoma bombardirala konvoj vozil koalicijskih sil, v katerem so bili kurdski borci, civilisti in pripadniki ameriških specialnih enot. Umrlo naj bi 18 ljudi, več kot 40 pa jih je bilo ranjenih.

Ameriška vojska je sporočila, da bi bila za napad na ameriško-kurdski konvoj na severu Iraka lahko odgovorna ameriška bojna letala. Koalicijska letala naj bi pomotoma napadla ameriške posebne enote in prijateljske kurdske sile kakih 50 kilometrov od mesta Mosul. Sporočilo ni navedlo podatkov o žrtvah. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na kurdsko stranko PDK, je med več kot 40 ranjenimi huje ranjen tudi mlajši brat voditelja PDK Marsuda Barzanija. Kdo vse je med 18 smrtnimi žrtvami, za zdaj ni znano. V konvoju je bil tudi znani dopisnik britanskega BBC John Simpson, ki je bil ranjen v nogo. Po navedbah CNN naj bi se v bližini konvoja nahajalo več iraških tankov, ki naj bi jih napadla ameriška letala.

Konvoj z ruskim veleposlanikom Vladimirjem Titorenkom, diplomatskim osebjem in novinarji se je v nedeljo zjutraj odpravil iz Bagdad, od koder jih je spričo spopadov v mestu odpoklicala Moskva. Konvoj, v katerem je bilo 25 ljudi in o katerem so bile ameriške sile obveščene, je bil na cesti proti Siriji, nedaleč od Bagdada, ko so ga napadli neznanci. Pri tem so bile ranjene najmanj štiri ali pet oseb. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP naj Titorenko ne bi bil ranjen, dobil naj bi "le nekaj prask". Slednjega sicer na zunanjem ministrstvu v Moskvi niso potrdili. Ranjene so prepeljali v bolnišnico v bližnjo Faludžo, konvoj pa naj bi pot proti 500 kilometrov oddaljeni sirski meji nadaljeval v ponedeljek zjutraj, v Damasku pa ga pričakujejo pozno zvečer v ponedeljek.

Moskva je po incidentu na ZDA in Irak takoj naslovila ostro diplomatsko noto. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v Moskvi odredil, da morajo njegovi rojaki čimprej zapustiti Irak. Na ruskem veleposlaništvu v Bagdadu je sicer še vedno 12 zaposlenih. Rusija naj bi o incidentu spregovorila tudi na ponedeljkovem srečanju s svetovalko ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezzo Rice, ki bo dopotovala v Moskvo. V Moskvi so sicer na sestanek na zunanjem ministrstvu pozvali veleposlanika ZDA in Iraka.

Kot je na zasedenem bagdadskem letališču za francosko tiskovno agencijo AFP v nedeljo popoldne dejal ameriški poveljnik Rod Legowski, se tretja brigada tretje divizije ameriške pehote Bagdadu približuje z vzhoda, marinci pa z jugozahoda v smeri proti reki Tigris. Dodal je, da naj bi bil Bagdad še v nedeljo popolnoma obkoljen. BBC je že v nedeljo zjutraj poročala, da se proti Bagdadu iz juga Iraka pomika množična vojaška kolona. Po navedbah dopisnika BBC, ki spremlja vojake, je v koloni 2000 tankov, oklepnikov, vojaških in preskrbovalnih vozil. Ameriške sile, ki so se namestile pred Bagdadom, pa naj bi imele po poročanju televizije CNN težave s preskrbo. Eden glavnih ciljev koalicijskih sil odslej naj bi bil vzpostaviti preskrbovalno pot iz juga Iraka na fronto.

Po navedbah ameriških vojaških krogov sicer za zdaj niso načrtovane množične zasedbe petmilijonske iraške prestolnice. Gre predvsem za izvidniške misije, pa tudi za "razkazovanje moči" koalicijskih sil režimu iraškega predsednika Sadama Huseina. Po navedbah ameriške vojske, ki jih povzema CNN, letala koalicijskih sil ves čas patruljirajo nad Bagdadom.

V iraški prestolnici naj bi bilo v noči na nedeljo videti množico oboroženih mož, tako pripadnikov republikanske armade in vojske kot paravojaških enot stranke Baas in Fedajinov, kako utrjujejo položaje na vpadnicah v mestu. Iz Bagdada naj bi medtem pobegnili številni prebivalci. Po poročanju BBC so iraške oblasti izdale ukaz o policijski uri med 18. in 6. uro.

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je tiskovni predstavnik centralnega poveljstva Jim Wilkinson sporočil, da je bilo med sobotnim nekajurnim vdorom v južni del Bagdada ubitih med 2000 in 3000 iraških borcev, ameriška stran pa naj bi utrpela le manjše izgube. Iraška stran medtem trdi, da je bilo samo v soboto blizu letališča Sadam na jugozahodu Bagdada v napadu iraških raket ubitih 50 ameriških vojakov.

Britanska vojska medtem po navedbah njenega predstavnika "vsak dan globlje" prodira v Basro na jugu Iraka. "Preizkušamo teren in poskušamo priti v center," je za BBC v nedeljo zjutraj dejal predstavnik britanske vojne Al Lockwood. Tuji dopisniki so pred tem iz mesta poročali o močnih spopadih med britanskimi silami in iraškimi milicami.
Po poročanju BBC so se britanske tankovske enote v nedeljo zjutraj v Basri prebile do "novih položajev", pri tem pa naj bi jih obstreljevali. V okolici nekega tovarniškega kompleksa naj bi obenem potekali "hudi spopadi" z iraškimi milicami. Britanskim silam naj bi v spopadih iz zraka pomagal ameriški vojaški helikopter vrste cobra. Tovarniški kompleks pa naj bi prebivalstvo Basre izropalo.

Arabska televizija Al Džazira je poročala, da je bil v nedeljo zjutraj tarča ameriško-britanskih zračnih napadov Mosul na severu Iraka, kjer je bilo slišati močne eksplozije. Dopisnik Al Džazire je že pred tem poročal, da je bil Mosul tarča ameriško-britanskega bombardiranja tudi v noči na nedeljo. Mosul in njegova okolica sta bila večkrat bombardirana tudi v soboto. Kurdski viri so v noči na nedeljo navedli, da so njihove enote skupaj z ameriškimi posebnimi enotami ob pomoči bombardiranja koalicijskih sil zavzeli mesto Domiz na poti do Mosula.

Ameriška vojska je po navedbah Pentagona v nedeljo zjutraj od začetka vojne v Iraku zabeležila 79 mrtvih v svojih vrstah. V vojni v Iraku je umrlo tudi 27 britanskih vojakov. 65 ameriških vojakov je bilo ubitih v spopadih, 14 pa jih je življenje izgubilo v nesrečah in drugih incidentih. Po navedbah Pentagona naj bi bilo v Iraku sedem ameriških vojnih ujetnikov, osem vojakov pa še pogrešajo. Pentagon med pogrešane šteje tiste vojake, za katere ne morejo določiti, ali so mrtvi ali vojni ujetniki. Britansko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je v Iraku pogrešanih ali ujetih devet britanskih vojakov.

Protiiraška koalicija sicer šteje več kot 300.000 vojakov, od tega je 250.000 ameriških, 45.000 britanskih, 2000 avstralskih, 400 čeških in slovaških ter 200 poljskih vojakov, na poti proti Iraku pa je še 100.000 ameriških vojakov.

Televizija CBS je poročala, da naj bi se ameriška administracija že pripravljala, da v naslednjih dneh ustanovi iraško prehodno vlado, ki bo imela sedež v pristaniškem mestecu Um Kasr na jugu Iraka.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je opozoril, da bolnišnice v Bagdadu ne zmorejo oskrbeti številnih ranjencev. ICRC je zaskrbljen zaradi položaja v bolnišnicah v Bagdadu, pa tudi v krajih Hila, Karbala in Al Anbar. V bolnišnici v središču Bagdada so v nedeljo popoldan po navedbah očividcev privedli številne ranjene civiliste. Po navedbah očividcev so tudi nedeljski spopadi v Bagdadu terjali številne žrtve.

Turčija in Iran zavračata razbitje Iraka in oblikovanje kurdske države na severu Iraka, sta med nedeljskim obiskom iranskega zunanjega ministra Kamala Harazija v Ankari jasno izpostavili obe strani. "Smo odločno proti temu, da bi se Irak razkosalo in bi se na severu države ali drugje oblikovala vlada ali država," je po pogovorih s turškim kolegom Abdullahom Guelom dejal Harazi. Guel pa je poudaril, da je zaskrbljenost obeh držav v zvezi z razvojem dogodkov na severu Iraka "identična"

Tudi tretji konec tedna od začetka vojne v Iraku so v številnih državah potekali protivojni protesti. Najštevilnejše manifestacije so potekale v Španiji in Turčiji, kjer se je zbralo nekaj deset tisoč ljudi, poroča nemška agencija dpa. Protivojni protesti pa so potekali tudi v Veliki Britaniji in Nemčiji, a ne tako množični, kot minule tedne. Množični protesti so po Evropi sicer napovedani za prihodnji konec tedna. Po različnih mestih v ZDA pa so v soboto potekale demonstracije proti vojni v Iraku in demonstracije v podporo ameriškim vojakom.

Papež Janez Pavel II. je medtem zahteval čimprejšnji konec vojne v Iraku. "Moje misli so pri Iraku. Naj Bog poskrbi za to, da bo tega spopada kmalu konec in da bo napravil prostor za čas odpuščanja, ljubezni in miru," je med tradicionalno opoldansko molitvijo v Vatikanu dejal 82-letni poglavar rimskokatoliške cerkve.