Kronologija iraške vojne:

Iraški voditelj Sadam Husein pa je prvič po 24. marcu nastopil na iraški državni televiziji in prebivalce Bagdada pozval, naj napadejo ameriške enote, ki se bližajo prestolnici. Osvajanje Bagdada, ki je bil v petek prvič od začetka vojne več ur brez vode in elektrike, se sicer nadaljuje. Na eni od nadzornih točk koalicijskih sil pa je v četrtek domnevno spet prišlo do samomorilskega napada, v katerem je življenje izgubilo pet oseb, med njimi trije vojaki koalicijskih sil.

Ameriški general Vincent Brooks je na centralnem poveljstvu ameriških sil (CENTCOM) v Katarju potrdil, da so ameriške sile zgodaj v petek zasedle bagdadsko letališče, ki ga nameravajo Američani uporabljati kot bazo za preskrbo svojih enot. Kljub temu so z območja letališča še vedno poročali o spopadih med ameriškimi in iraškimi silami. Kot je dejal Brooks, so Američani uničili več enot iraške vojske, medtem ko ameriška stran ni utrpela izgub. Američani so letališče tudi preimenovali. "Letališče, ki je doslej nosilo ime Sadama Huseina, ima sedaj novo ime - Bagdadsko mednarodno letališče - in bo služilo kot vrata v prihodnost Iraka," je pojasnil Brooks.

Iraški minister Said al Sahaf je zatem sicer sporočil, da so ameriške sile na bagdadskem letališču obkoljene. Ameriškim vojakom na letališču je napovedal "nekonvencionalno noč", pri čemer je omenil bitko pri vietnamskem kraju Dien Bien Phu leta 1954. Po njegovih besedah v omenjenih operacijah na letališču ne bo nujno sodelovala iraška vojska. Na novinarsko vprašanje, ali iraške sile v tej operaciji nameravajo uporabiti nekonvencionalno orožje, pa je Sahaf odvrnil: "Ne. Želel sem povedati samo, da bo šlo za novo vrsto samomorilskih napadov".

Sahaf je ob tem še povedal, da so iraške enote tudi osamile ameriške enote na jugu in zahodu Iraka, ki se sedaj ne morejo več združiti. Dodal je, da so Iračani v bojih pri krajih Al Kut, Basra in Abu Graib uničili 17 tankov koalicijskih sil in ubili več nasprotnikovih vojakov.

Ameriški marinci sicer nadaljujejo prodiranje proti Bagdadu, ki je bil ponoči in dopoldne brez elektrike in vode. Slednjo so sredi dneva že dobili, mesto pa je še naprej delno brez elektrike. Poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske Richard Myers je zatrdil, da ameriške enote niso bombardirale objektov za oskrbo z električno energijo. Vzrok za izpad elektrike tako še vedno ni znan.

V Bagdadu je bilo v petek slišati številne močne eksplozije in strele iz topniškega orožja, po besedah dopisnika britanske televizije BBC pa je iraško prestolnico po večjih vpadnicah komajda še mogoče zapustiti ali vanj priti proti volji koalicijskih enot. Iraška prestolnica in njeno obrobje sta sicer vsakodnevna tarča obstreljevanja s strani sil koalicije. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP so prebivalci Bagdada po ameriški zasedbi tamkajšnjega letališča že začeli bežati iz mesta.

Kot je v Katarju dejal Brooks, so sile koalicije že "prebile obrambni obroč okoli Bagdada", vendar pa bodo kljub hitremu napredovanju proti Bagdadu v minulih dneh potrebovale nekaj časa, da bodo osvojile glavno mesto Iraka. Ameriški mediji pa so, sklicujoč se na Pentagon, poročali, da sile koalicije Bagdada najverjetneje ne bodo osvojile z boji na mestnih ulicah, temveč jo bodo osamile. Pentagon namerava razglasiti zmago, tudi če iraški režim še ne bo popolnoma uničen. "Ko bo Bagdad izoliran, režim ne bo več mogel nadzirati države. Potem ne bo več pomembno, kaj se dogaja v prestolnici," je v četrtek pojasnil Myers.

V domnevnem samomorilskem napadu severozahodno od Bagdada, kakih 130 kilometrov od iraško-sirske meje, blizu jezu El Hadita so bili v četrtek zvečer po navedbah CENTCOM ubiti trije vojaki koalicijskih sil. Voznik z eksplozivom napolnjenega avtomobila in noseča ženska, ki ga je spremljala, sta v napadu prav tako umrla. Podoben incident se je v soboto zgodil nedaleč od Nadžafa; takrat sta umrla dva ameriška vojaka.

Nov incident se je zgodil tudi na nadzorni točki južno od Bagdada, kjer so ameriški vojaki v četrtek ustrelili tri civiliste, med njimi tudi nekega štiriletnega otroka. Vojaki so streljali, ko naj bi avtomobil z vso hitrostjo zapeljal mimo kontrolne točke.

Iraški voditelj Sadam Husein je v petek, prvič po 24. marcu, nastopil na iraški državni televiziji in prebivalce Bagdada pozval, naj napadejo ameriške enote, ki se bližajo prestolnici. "Z božjo pomočjo boste vi zmagovalci in oni poraženci," je dodal. Iraška satelitska televizija je že v četrtek zvečer objavila posnetek iraškega predsednika na srečanju z iraškimi ministri, s katerimi je razpravljal o pripravljenosti enot. Iraški voditelj je ob tej priložnosti znova obljubil zmago Iraka, Iračane pa pozval k boju in uporu proti sovražniku.

Po uradnih podatkih Pentagona je doslej v bojih v Iraku umrlo 52 ameriških vojakov, od katerih so jih Iračani ubili 41. Poleg tega pogrešajo 16 vojakov, sedem pa jih je v iraškem ujetništvu. V to številko niso vštete žrtve strmoglavljenja helikopterja black hawk, ker Pentagon uradno še ne ve, kaj natančno se je takrat zgodilo. Mediji poročajo, da je v strmoglavljenju helikopterja umrlo šest ameriških vojakov. Britanska vojska je doslej izgubila 27 vojakov.

Ameriške specialne enote so na zahodu Iraka odkrile vadbeni center, ki naj bi ga domnevno uporabljali za testiranje kemičnega, jedrskega in biološkega orožja. Na območju naj bi odkrili tudi več steklenic s protistrupom za kemične strupe. Na območju industrijskega kompleksa Latifija, 40 kilometrov južno od Bagdada, pa naj bi ameriške enote odkrile več tisoč posod z belim praškom, atropinom, ki se uporablja kot protistrup za kemične strupe, in dokumente v arabskem jeziku, ki pojasnjujejo način bojevanja s kemičnim orožjem.

Oba domova ameriškega kongresa sta v četrtek potrdila predlog predsednika Georgea Busha za dodatna sredstva k proračunu za leto 2003 za vojno proti Iraku, obnovo Iraka in financiranje vojne proti terorizmu. Kongres je za vojno odobril še 80 milijard dolarjev. Največ denarja (62 milijard dolarjev) bo dobil Pentagon, vendar bo kongres ohranil precejšen del nadzora nad porabo teh sredstev.

V Irak so se v petek prvič od začetka vojne vrnili predstavniki človekoljubnih agencij ZN. Iz Kuvajta sta proti Basri na jugu Iraka krenila tudi prva tovornjaka Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) z medicinsko pomočjo za tamkajšnje bolnišnice.

Predstavnica ICRC Antonella Notari je v Ženevi izrazila zaskrbljenost nad uporabo kasetnih bomb v Iraku. Uporabo bomb pa upravičuje britanski obrambni minister Geoff Hoon, rekoč, da imajo "povsem legitimno vojaško vlogo". Hoon je sicer zatrdil, da bombe uporabljajo le v posebnih okoliščinah, ko so sovražnikove sile razpršene, saj so takrat "zanesljivejše kot nevodene rakete".

Rusko tožilstvo je izreklo opozorilo ruskemu vrhovnemu muftiju Talgatu Tadžudinu, ki vodi centralni islamski duhovni odbor v Rusiji, zaradi podpihovanja verskega sovraštva. Ruski vrhovni mufti je v četrtek ruske muslimane pozval k sveti vojni proti ZDA, kar po mnenju tožilstva prispeva k podpihovanju verskega sovraštva.

Dan po muftijevem pozivu se je več kot 20.000 ljudi zbralo na demonstracijah v južnoruski republiki Dagestan, v kateri je večina prebivalstva islamske veroizpovedi. Gre za doslej največje protiameriške demonstracije v Rusiji. Protesti proti vojni v Iraku so v petek sicer potekali tudi v Egiptu, Jordaniji, Indiji, Pakistanu, Bangladešu in Turčiji. Protesti so večinoma potekalo brez izgredov, razen v prestolnici Bangladeša Daki in indijskem Šrinagarju, kjer je prišlo do nasilnih obračunov med protestniki in policijo.

Kljub temu da vojne še ni konec, pa se že širijo polemike glede povojne obnove Iraka. Zunanji ministri Francije, Rusije in Nemčije - Dominique de Villepin, Igor Ivanov in Joschka Fischer - so se na tristranskem srečanju v Parizu izrekli za osrednjo vlogo Združenih narodov pri povojni obnovi Iraka, še posebej na humanitarnem področju. Vodja ruske diplomacije pa je ob tem poudaril, da je trenutno pomemben predvsem hiter konec vojne. Fischer, de Villepin in Ivanov so ob tej priložnosti izrazili veliko zaskrbljenost glede humanitarnih razmer v Iraku.

Ameriški državni sekretar Powell je v pogovoru za petkovo izdajo francoskega časnika Le Figaro sicer povedal, da bodo ZN v Iraku imeli naloge na humanitarnem področju, pri obnovi države in vzpostavitvi civilnih oblasti, o podrobnostih pa je, kot je dejal, zaenkrat prezgodaj govoriti. Glede prihodnje oblasti v Iraku je Powell dejal, da bo morala biti ta sestavljena tako iz predstavnikov iraške opozicije v tujini kot domačih opozicijskih sil, vsekakor pa brez predstavnikov sedanjega režima. Pred vzpostavitvijo civilnih oblasti pa je po mnenju Powella nujno, da za varnost prebivalstva in ozemeljsko celovitost države poskrbijo vojaški poveljniki.

Britanski premier Tony Blair pa je zagotovil, da bodo ameriško-britanske sile takoj, ko bo mogoče, zapustile Irak, kjer bo vzpostavljena "prehodna oblast, ki jo bodo vodili Iračani". V sporočilu, ki ga je predal iraški opoziciji, je Blair tudi obljubil, "da bodo sile koalicije zavarovale državo in sodelovale z ZN, da bi Irak ponovno postavili na noge".