Kronologija iraške vojne:

Po besedah predstavnika centralnega poveljstva ameriške vojske (CENTCOM) v Katarju, ameriškega generala Vincenta Brooksa sile koalicije v Iraku sicer dobro napredujejo. Kot je pojasnil, je vse več dokazov, da iraški režim ne more več nadzirati vojske in prebivalcev v večjem delu Iraka. Dejal je še, da so ameriške sile "previdno optimistične" glede bojev za Bagdad. Britanske sile medtem nadaljujejo boje za Basro. Zunanji ministri zveze NATO na izrednem zasedanju, sklicanem zaradi obiska ameriškega državnega sekretarja Colina Powella v Bruslju, niso izključili možnosti, da bi vlogo v povojnem Iraku odigralo tudi zavezništva, Powell pa je poudaril, da mora vodilno vlogo v povojni obnovi Iraka igrati protiiraška koalicija pod ameriško-britanskim vodstvom. Sicer se je strinjal, da morajo vlogo pri obnovi države dobiti tudi ZN, ni pa navedel kakšno.

Predstavnik poveljstva CENTCOM Brooks ni mogel natančno napovedati nadaljnjega poteka bojev v Iraku. Po njegovih besedah so posebne enote sil koalicije v noči na četrtek napadle eno od palač iraškega predsednika Sadama Huseina, vendar pa tam niso prijele predstavnikov iraškega režima. V napadu s helikopterji ni bilo mrtvih ali ranjenih, so pa Američani ob tem zasegli pomembne dokumente.

CENTCOM podrobnosti o tem, ali so se začeli boji za letališče na obrobju Bagdada, ni navedel. S tem ko so ameriške sile dosegle obrobje letališča v Bagdadu, pa so se že prebile v območje znotraj domnevne rdeče črte 15 kilometrov okrog Bagdada, kjer bi lahko "sovražnik v obupnem poskusu uporabil kemično orožje". Ameriška vojska doslej še ni našla sledi iraškega biološkega ali kemičnega orožja. Novinar AFP, ki spremlja ameriško vojsko, pa je sporočil, da proti Bagdadu napredujejo tudi marinci, ki naj bi že šli mimo mesta Al Kut, okoli 150 kilometrov jugovzhodno od Bagdada.

Sicer so tudi v četrtek potekali srditi letalski napadi na Bagdad. V jutranjem napadu na neko tržnico v mestu je bilo ubitih osem civilistov, pet pa jih je bilo ranjenih. Po besedah iraškega ministra za informiranje Mohameda Saida al Sahafa je bilo samo v napadu s kasetno bombo na bagdadsko četrt Al Dura ubitih 14 ljudi, v napadu na stanovanjsko četrt v kraju El Mahmudija 30 kilometrov od Bagdada pa pet.

Iraški vojaki so v četrtek na območju okoli 30 kilometrov stran od Bagdada z ročnim raketometom napadli in ubili ameriška vojaka v terenskem vozilu. Iz CENTCOM pa so v sporočili, da je v primeru ameriškega helikopterja vrste black hawk, ki je v sredo strmoglavil v bližini Karbale, najverjetneje šlo za nesrečo. Pri tem je po poročanju ameriške televizije CBS umrlo sedem vojakov od 11, kolikor jih je bilo na krovu.

Po besedah novinarja BBC, ki spremlja 54. ameriško inženirsko enoto, pa je več tisoč ameriških vojaških vozil v četrtek zjutraj prečkalo most čez reko Evfrat okoli 25 kilometrov južno od Bagdada, potem ko so v težkih bojih za most premagali iraške sile. V boju za most so bili mrtvi na obeh straneh, ameriške sile pa so ujele nekaj iraških vojakov. Iračani so most preko Evfrata skušali znova zavzeti, a so ga Američani odbili, pri tem pa je po navedbah ameriškega častnika Johna Altmana umrlo okoli 500 iraških vojakov.

Britanske sile medtem nadaljujejo boje za mesto Basra na jugu Iraka, kjer se še vedno upira okoli tisoč Iračanov, pripadnikov redne vojske in različnih milic. Britanci naj bi po poročanju BBC v napadih na okolico Basre uporabili tudi sporne kasetne bombe. Na severu Iraka, v bližini mesta Kalak, pa potekajo boji med iraškimi silami in kurdskimi borci, ki jim pomaga ameriško letalstvo.

Britanski zunanji minister Jack Straw je sicer za indijsko televizijo Doordarshan zatrdil, da si britansko-ameriške sile močno prizadevajo, da bi se izognile civilnim žrtvam, ob tem pa izrazil prepričanje, da bo končno število civilnih žrtev v Iraku "relativno nizko". Straw je še dejal, da so britansko-ameriške sile pričakovale "resen in izrazit" odpor iraških vojakov.

Ameriški državni sekretar Colin Powell je imel med četrkovim obiskom v Bruslju vrsto pogovorov in srečanj. Najprej se je sestal z veleposlaniki vilniuške deseterice, ki se jim je zahvalil za stališča glede Iraka. Udeležil se je tudi neformalnega delovnega kosila zunanjih ministrov držav članic Evropske unije in zveze NATO, na katerem so se strinjali, da je vloga ZN v povojnem Iraku ključnega pomena. "O tem se začenja oblikovati soglasje," je po pogovorih dejal predsedujoči EU, grški zunanji minister George Papandreu. "A odločitev danes nismo sprejemali, o povojnem Iraku bomo še govorili," pa je dodal generalni sekretar zavezništva George Robertson.

Kljub optimizmu sta vodja grške diplomacije in generalni sekretar NATO s temi besedami zanikala, da so se zunanji ministri dejansko strinjali o osrednji vlogi ZN pri obnovi Iraka. Nad tem namreč niso navdušene prav ZDA, ki se že intenzivno pripravljajo na prevzem upravljanja države po koncu konflikta. Toda EU po besedah grškega zunanjega ministra tega prepričanja ne deli: "Resolucija ZN bo predpogoj za polno sodelovanje EU v povojni obnovi Iraka," je zatrdil Papandreu.

Zunanji ministri NATO so se zatem sešli še na izrednem zasedanju, sklicanem zaradi Powellovega obiska. Na srečanju niso izključili možnosti, da bi vlogo v povojnem Iraku igralo tudi zavezništvo. To sta po pogovorih potrdila tako generalni sekretar zveze NATO George Robertson kot tudi Powell. "Nekatere zaveznice to močno zagovarjajo, a pomembneje, da temu nobena ne nasprotuje," je dejal. Kakšna naj bi bila vloga NATO, bo treba še razmisliti, nenazadnje bo to odvisno tudi od mandata ZN, je še dodal.

Powell je po pogovorih z zunanjimi ministri EU in zveze NATO sicer poudaril, da mora vodilno vlogo v povojni obnovi Iraka igrati protiiraška koalicija pod ameriško-britanskim vodstvom, a se strinjal, da morajo vlogo pri obnovi države dobiti tudi Združeni narodi. "ZN bodo gotovo imeli svojo vlogo, kakšna pa ta bo, se bomo morali še dogovoriti," je dejal Powell. "Mednarodne skupnosti in partnerskih držav seveda ne želimo izključiti," je še pristavil.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v Moskvi dejal, da Rusija "iz političnih in gospodarskih vzrokov ni zainteresirana za poraz ZDA v Iraku", je pa Moskva zainteresirana za to, da bi reševanje iraške krize znova privedli pod okrilje ZN. Nemški kancler Gerhard Schroeder pa je v nemškem parlamentu izrazil upanje, da bo odstranitev iraškega režima omogočila iraškemu ljudstvu uresničiti željo po mirnem in svobodnem življenju. Obenem je pozval k povojnemu procesu stabilizacije na Bližnjem vzhodu, v okviru katerega bi našli tudi rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. Pri obnovi Iraka bi morali po njegovem osrednjo vlogo igrati ZN.

Na sedežu ZN v New Yorku sicer že nekaj dni poteka intenzivno lobiranje zagovornikov sklica izredne seje Generalne skupščine ZN o Iraku, potem ko na odprti seji Varnostnega sveta pretekli teden nihče ni upal predlagati resolucije, s katero bi skušali obsoditi vojno v Iraku. Med članicami ZN krožita najmanj dva osnutka resolucij Generalne skupščine, medtem ko ameriški diplomati v svetovnih prestolnicah neprikrito grozijo tujim vladam, naj ne podprejo sklica seje Generalne skupščine.

Po svetu so se medtem 15. dan vojne nadaljevale tudi protivojne demonstracije. O protestih poročajo med drugim iz Grčije, Cipra in Indonezije.