Kronologija iraške vojne:

Medtem ko je ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek zatrdil, da zavezniška koalicija v Iraku ne bo odnehala, dokler ne strmoglavi režima Sadama Huseina in Iračanom zagotovi svobode, pa je iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan zatrdil, da je več kot 3000 arabskih prostovoljcev pripravljenih izvesti samomorilske napade proti britansko-ameriškim silam v Iraku.

Ameriška letala so po navedbah iraškega ministra za informiranje Mohameda Saida al Sahafa na cesti, ki iz jordanske prestolnice Aman vodi v Bagdad, v ponedeljek napadla dva avtobusa. V avtobusih so bili med drugim pripadniki živega ščita, v napadu pa je bilo ranjenih več ljudi. Ameriški general Vincent Brooks je zatrdil, da podatkov o ameriških napadih na iraška avtobusa nima. Iraški minister za informiranje je sicer še sporočil, da je bilo v bombardiranju Bagdada od ponedeljka zvečer ubitih 19 Iračanov, 100 pa jih je bilo ranjenih.

Tarča bombardiranja koalicijskih sil je bilo poleg predsedniške palače v ponedeljek zvečer tudi poslopje iraškega nacionalnega olimpijskega komiteja, ki naj bi bil po navedbah iraških oporečnikov center za mučenje pod vodstvom Udaja Huseina.

Ameriška televizija CNN je v torek zjutraj poročala že o tretjem incidentu s smrtnim izidom na ameriški nadzorni točki. Na nadzorni točki pri Šatri severno od Nasirije na jugu Iraka je bil ubit neoborožen iraški civilist, še eden pa je bil ranjen. Po prvih podatkih naj bi avtomobil, v katerem sta bila civilista, zapeljal do cestne zapore pri Šatri, kjer pa se kljub zahtevam ni ustavil.

V noči na torek se je podoben incident zgodil na nadzorni točki v bližini Nadžafa. Na nadzorni točki so ameriški vojaki streljali na vozilo z iraškimi civilisti, ki se ni hotelo zaustaviti na njihov poziv. Pri tem je bilo ubitih sedem potnikov, dva pa ranjena.

Basro na jugu Iraka naj bi v torek zjutraj še vedno obkoljevale britanske sile. Doslej se še niso izpolnila pričakovanja britanske vojske, da se bo šiitsko prebivalstvo Basre uprlo režimu Sadama Huseina. Arabska televizija Al Džazira je sicer poročala, da je davi na območju Basre potekalo močno topniško obstreljevanje.

Nek predstavnik iraške vojske je poročal o hudih bojih med iraškimi in ameriškimi silami v Nasiriji in njegovi okolici. Večji del mesta naj bi imeli Američani že pod nadzorom.

Enote ameriških marincev pa so po srditih bojih s pomočjo dveh bombnikov B-52 in topništva zavzele most čez prekop na jugu Hile, je dejal poveljnik Cal Worth. Zagotovil je še, da sile koalicije napredujejo v skladu z načrtom. V bombardiranju koalicijskih sil v mestu Hila je sicer po navedbah tamkajšnje bolnišnice umrlo 33 civilistov, med njimi tudi otroci, ranjenih pa je 310 ljudi. Koalicijske sile naj bi namreč bombardirale predvsem stanovanjsko četrt Nader na jugu mesta. V bližini Hile pa naj bi v noči na torek raketa, ki jo je izstrelil helikopter apache sil koalicije, ubila 15 članov neke družine, je povedal edini preživeli član družine.

CENTCOM pa je ocenil, da so civilne žrtve med vojaško operacijo v Iraku "neizbežne". "Ni dvoma, da obžalujemo civilne žrtve, a na tej stopnji so neizbežne, kakor so bile neizbežne že skozi zgodovino," je pojasnil ameriški general Vincent Brooks. Potrdil je še, da so ameriško-britanske sile kljub takšnim incidentom s civilisti "osvobodilne sile".

Ameriški predsednik George Bush obžaluje smrt nedolžnih civilistov med vojaško operacijo v Iraku. Toda po njegovem mnenju so za smrt večine civilistov odgovorni iraški predsednik Sadam Husein in njegove enote, zato bi njim morali pripisati odgovornost, pa je ob tem izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer. Medtem pa je Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) kot "grozovito" označil davišnje bombardiranje iraškega mesta Hila na jugu države.

Ameriške sile so med operacijami v okolici mesta Kerbala zajele nekega iraškega generala, so sporočili s CENTCOM. Kot je pojasnil Brooks, so v bližini Kerbale hkrati izvedli več operacij, s katerimi naj bi oslabili elitne enote iraške republikanske garde. "Te operacije so bile zelo uspešne, med drugim pa smo v njih ujeli iraškega generala, ki ima zelo dragocene informacije," je dejal Brooks.

Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan pa je na tiskovni konferenci zatrdil, da je več kot 3000 arabskih prostovoljcev pripravljenih izvesti samomorilske napade proti britansko-ameriškim silam v Iraku. Več kot 6000 prostovoljcev naj bi že prišlo v Irak, Ramadan pa je ob tem zatrdil, da bo javnost "o njih v prihodnjih dneh veliko slišala". Ramadan se je odzval tudi na poziv savdskega zunanjega ministra Sauda Al Fajsala, da naj iraški predsednik Sadam Husein odstopi. Ramadan je dejal, da bi Husein raje umrl, kot pa se predal.

Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bil v ponedeljek na jugu Iraka "med opravljanjem svojih dolžnosti" ubit britanski vojak. Število od začetka vojne v Iraku ubitih britanskih vojakov se je s tem povzpelo na 26.

Jordanske oblasti pa so medtem uspele preprečiti dva iraška poskusa terorističnih napadov. Pet iraških diplomatov naj bi poskušalo zastrupiti zaloge vode, ki jih na meji z Irakom uporabljajo Jordanija in ameriške sile. Jordanske oblasti so minuli teden tudi aretirale štiri Iračane, ki so poskušali podtakniti bombo v nekem hotelu, v katerem pogosto bivajo gostje iz ZDA in zahodne Evrope. Ameriška vojska pa je v nekem taboru skrajne islamske skupine Ansar al Islam na severovzhodu Iraka našla dokumente z navodili za izdelavo smrtonosnega plina ricina ter aretirala domnevnega pripadnika teroristične organizacije Al Kaida. Vojska sicer ni našla nobene sledi o kemičnem ali biološkem orožju.

Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek v govoru pripadnikom ameriške obalne straže v Philadelphiji zatrdil, da zavezniška koalicija v Iraku ne bo odnehala, dokler ne strmoglavi režima Sadama Huseina in Iračanom zagotovi svobode. Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je v torek iz Washingtona odpotoval v Ankaro, od tam pa bo odpotoval še v Bruselj. Glavna tema pogovorov ameriškega državnega sekretarja v Bruslju bosta vojna v Iraku in povojna obnova države.

Prva dva tovornjaka humanitarne pomoči od začetka vojne pa sta iz Turčije vstopila v Irak, je sporočil Sklad ZN za pomoč otrokom (UNICEF). Tovornjaka so zaradi carinskih obveznosti na turško-iraški meji zadrževali kar tri dni. UNICEF pa je tudi posvaril, da bi vojna v Iraku lahko imela katastrofalne posledice za iraške otroke. Zaloge, ki so jih v Iraku pripravili pred vojno, bodo zadostovale le za štiri tedne.

Ameriška vojska pa je sprejela odločitev, da v madžarskem letalskem oporišču Taszar ne bo več urila Iračanov v izgnanstvu, ki naj bi jim pomagali v Iraku. Z zaključkom šolanja druge skupine prostovoljcev je izobraževalni program "suspendiran", je v noči na torek sporočila ameriška stran.

Britanski vremenoslovci silam koalicije za konec tedna ne napovedujejo ničesar dobrega. V petek naj bi se namreč koalicijski vojaki soočili s prvim pravim vročinskim valom v Iraku. Prva velika vročina v tem letu naj bi se začela v petek s temperaturami okoli 38 stopinj Celzija, nadaljevala pa naj bi se ves konec tedna s temperaturami okoli 41 stopinj. Koalicijske sile so v Iraku že imele nekaj težav z vremenom, saj jim je močno nagajal peščeni vihar.