Kronologija iraške vojne:

V bližini mesta Nadžaf v osrednjem Iraku je prišlo do prvega neposrednega kopenskega spopada med koalicijskimi silami in republikansko gardo od začetka vojne v Iraku, britanski marinci pa so začeli boj na zavzetje mesta Basra na jugu države. Spopadi med koalicijsko vojsko in iraškimi enotami so se nadaljevali tudi drugod po državi. Število žrtev vojne v Iraku se povečuje na obeh straneh. Bolnišnični viri v Bagdadu so sporočili, da je bilo v ponedeljkovih bombardiranjih v Bagdadu ubitih šest iraških civilistov, več deset pa jih je bilo ranjenih. Iraške sile pa naj bi v zadnjih 36 urah ubile 43 ameriških in britanskih vojakov, je dejal iraški minister za informiranje Mohamed Said Al Sahaf.

Ameriške pehotne enote med prodiranjem v Bagdad očitno zelo slabo napredujejo. CNN je poročal, da se je prodor sil koalicije ustavil v mestih Hila in Hindija, ki sta od Bagdada oddaljeni manj kot 100 kilometrov. Po besedah novinarja CNN ima ameriška vojska predvsem težave s ciljanjem na nasprotnike, ki so se namestili v stanovanjskih četrtih. V Hindiji so ameriški vojaki napadli tudi most čez reko Evfrat, ki je ključnega pomena za ameriško napredovanje proti Bagdadu.

Ameriška in britanska letala so v ponedeljek že tretjo noč zapored bombardirala iraške položaje blizu razmejitvene črte s Kurdistanom. Napadi so bili izvedeni blizu kraja Kalak, 40 kilometrov vzhodno od Mosula na severu Iraka. Sile koalicije so pred tem izvedle zračne napade na območje mesta Abu Hasib, 25 kilometrov jugovzhodno od Basre na jugu Iraka. Ameriške enote obkolile mesto Nadžaf, 160 kilometrov južno od Bagdada, in se pripravljajo na boj mož na moža z iraškimi paravojaškimi enotami, ki podpirajo Sadama Huseina. V bojih na tem območju naj bi bilo ubitih približno sto iraških paravojaških borcev, Američani pa naj bi zajeli tudi 50 iraških vojakov. Spopadi so v noči na ponedeljek potekali tudi v mestih Al Kut in Karbala.

CNN je še poročal, da so ameriške sile v Zalivu v prvih 12 dnevih vojne porabile že eno tretjino vodenih raket tomahawk. Tako naj bi izstrelil že okoli 700 omenjenih raket od 2000, ki so jih imeli na voljo. CNN še poroča, da ameriška mornarica že išče denar, da bi pospešila proizvodnjo tomahawkov.

Po navedbah televizije CNN mejo med Jordanijo in Irakom vsakodnevno prečka na tisoče Iračanov v izgnanstvu, ki želijo pomagati iraškim enotam v boju proti silam koalicije. Doslej se je v Irak po teh navedbah vrnilo kakih 6000 Iračanov. Britanska televizija BBC pa je poročala, sklicujoč se na podatke ameriških tajnih služb, da so iraškim enotam pri Nasiriji na jugu Iraka na pomoč priskočili militantni islamisti, med drugimi Palestinci, Jemenci in Čečeni.

Iraški zunanji minister Nadži Sabri pa je dejal, da je v Irak doslej prišlo že 5000 arabskih prostovoljcev iz tujine, da bi se borili proti ameriško-britanskim silam in branili čast Arabcev in muslimanov. Na to napoved so se že odzvali v centralnem poveljstvu ameriških sil (Centcom) v Katarju, kjer je general Vince Brooks dejal, da to sil koalicije ne bo ustavilo, prihod arabskih prostovoljcev, ki se borijo na iraški strani, pa je označil kot slabo vojaško taktiko. Sabri je sicer koalicijske sile označil za "kolonizatorje". Kot je dejal minister, hočejo ameriško-britanske sile "razrušiti Irak, ne pa ga obdržati enotnega".

Iraška televizija pa je v ponedeljek objavila nove posnetke iraškega predsednika Sadama Huseina, ki se je srečal s svojimi sodelavci, med katerimi je tudi njegov starejši sin Udaj, za katerega so krožile govorice, da je bil ubit med napadi, saj ga od začetka vojne ni bilo na spregled.

Po sobotnem samomorilskem napadu na ameriško vojsko blizu Nadžafa, pri čemer so bili ubiti štirje ameriški vojaki, pa je podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz v nedeljo v pogovoru za ameriško televizijo ABC znova zagrozil z novimi samomorilskimi napadi na ameriško-britanske sile. Aziz je še dejal, da Sadama Huseina prvo noč ameriško-britanskih napadov ni bilo v Bagdadu, sicer pa je, kot je zagotovil Aziz, iraški predsednik živ in zdrav.

Tiskovni predstavnik sirskega zunanjega ministrstva pa je dejal, da se je Sirija odločila, da bo podpirala iraško ljudstvo pred ameriško-britansko "invazijo" na Irak. "Sirija se je odločila, da se bo postavila ob bok iraškemu ljudstvu, ki je neupravičeno in nezakonito napadeno ter proti kateremu se izvajajo najrazličnejši zločini proti človeštvu," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva. Tako se je Sirija ostro odzvala na besede ameriškega državnega sekretarja Colina Powella, ki jo je pozval, naj ne podpira Iraka.

Ameriške sile in kurdski vojaki so na severovzhodu Iraka uničili oporišče, ki so ga domnevno uporabljali pripadniki teroristične mreže Al Kaida. Kot je za ameriško televizijo CNN v nedeljo pojasnil poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske, general Richard Myers, so več dni bombardirali oporišče pod nadzorom skupine Ansar Al-Islam, osumljene povezave z Al Kaido, preden so ga ameriške in kurdske sile zavzele.

Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je v nedeljo ponovil odločenost administracije Georgea Busha, da odstrani režim iraškega predsednika Sadama Huseina, in poudaril, da bodo ZDA nadaljevale boj proti teroristični mreži Al Kaida po vsem svetu. Prav tako je pozval Iran, naj ustavi svoja prizadevanja za proizvodnjo orožja za množično uničevanje in preneha podpirati teroristična dejanja proti Izraelu. Od Sirije pa je zahteval, naj preneha podpirati terorizem.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je o iraški krizi v nedeljo po telefonu pogovarjal z britanskim in italijanskim premierom, Tonyjem Blairom in Silviom Berlusconijem, s katerima se je pogovarjal predvsem o humanitarnih vidikih iraške krize.

Evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Poul Nielson pa je v pogovoru za britanski časnik Financial Times pojasnil, da EU zaradi ohranjanja nevtralnosti ne bo usklajevala človekoljubne pomoči Iraku z vojaškimi operacijami ZDA. Komisar, ki upravlja s proračunom v višini šest milijard evrov letno, si želi, da bi glavno vlogo pri oskrbi s človekoljubno pomočjo v Iraku odigrali ZN, saj je po njegovih besedah za EU pomembno, da je zagotovljena neodvisnost in nevtralnost prejemnika pomoči.

Skoraj dva tedna po začetku vojne v Iraku pa mednarodne humanitarne organizacije izražajo vse večjo skrb za iraško prebivalstvo, saj je v številnih primerih onemogočena preskrba mest. Po podatkih predstavnikov Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) v Bagdadu so sile koalicije minule dni v letalskih napadih uničile telekomunikacijsko infrastrukturo v iraški prestolnici, kar še dodatno otežuje delo mednarodnih humanitarnih organizacij. Poleg mesta Basra na jugu Iraka imajo po podatkih človekoljubnih organizacij težave s preskrbo z vodo in električno energijo tudi v drugih iraških mestih z velikim številom prebivalcev. Svetovni program za prehrano (WFP) je pozval mednarodno skupnost, naj iraškemu prebivalstvu nameni 1,2 milijarde evrov pomoči. Ta zahteva predstavlja del nedavne prošnje ZN mednarodni skupnosti za 2,1 milijarde evrov pomoči Iraku, je povedal direktor WFP James Morris.

Polovici od 1,2 milijona prebivalcev mesta Basra na jugu Iraka primanjkuje vode, je medtem opozorila Evropska komisija. "Trenutno bi bilo treba v Iraku najprej rešiti ravno problem z vodo," je na pojasnil strokovnjak komisije Javier Menendez Bonilla. Evropska komisija je že zagotovila 100 milijonov evrov človekoljubne pomoči ustreznim mednarodnim agencijam, od tega je 79 milijonov evrov sredstev unija nakazala iz sklada za hitro pomoč.