Kronologija iraške vojne:

Poveljnik ameriških sil v Zalivu, general Tommy Franks, je na nedeljskem srečanju z novinarji zatrdil, da se vojaške operacije koalicijskih sil v Iraku odvijajo po načrtih, medtem ko je poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske, general Richard Myers, opozoril, da najtrši boji v Iraku ameriško-britanske sile še čakajo. Zatrdil je še, da lahko ameriška vojska "prilagodi svojo taktiko in tehniko samomorilskim bombnim napadom", s katerimi grozi iraška stran. Sicer je v nedeljo prišlo do novega napada v ameriškem oporišču Udairi v Kuvajtu, v katerem je bilo ranjenih 15 ameriških vojakov. V svetu se medtem nadaljujejo protivojne demonstracije.

Centralno poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) je sporočilo, da so ameriške letalske sile v Bagdadu bombardirale oporišče in izobraževalni center paravojaških sil, eno od palač Sadama Huseina, kompleks obveščevalne agencije ter položaje, kjer so razporejene iraške rakete zemlja-zrak. Poveljnik na ameriški letalonosilki USS Kitty Hawk pa je povedal, da so ameriške ladje v Zalivu na cilje na območju Bagdada v noči na nedeljo izstrelile kakih 20 raket tomahawk, akcije pa so nadaljevali tudi v nedeljo.

Koalicijske sile so s topništvom obstreljevale tudi Basro, potem ko je bilo mesto tarča najbolj silovitih zračnih napadov v zadnjih treh dneh. Podatkov o morebitnih žrtvah ni. Britanske sile, ki že teden dni oblegajo Basro, so medtem poskusile mesto ponovno zavzeti, vendar so naletele na posamične upore iraških sil. Po navedbah tiskovnega predstavnika britanskih sil v Zalivu Ala Lockwooda so britanski vojaki pri tem ubili nekega iraškega polkovnika, zajeli pa pet iraških vojakov.

Ameriška letala so v noči na nedeljo silovito obstreljevala tudi položaje iraške vojske v bližini Nadžafa, Iračani pa so odgovorili s topniškim in avtomatskim orožjem. Koalicijske sile so bombardirale tudi Mosul na severu Iraka in njegovo okolico. Ameriška in britanska letala so ponovno bombardirala tudi iraške položaje v bližini kurdskega mesta Kalak na severu Iraka. V noči na nedeljo pa so ameriški lovci z ameriške letalonosilke Theodore Roosevelt bombardirali iraške bunkerje na severu Iraka, sta dejala pilota, ki sta sodelovala v napadu. Letala so ob tem bombardirala tudi iraško topništvo v bližini letališča, kamor je v noči na četrtek izskočilo kakih 1000 ameriških padalcev.

Kurdski borci pa so zavzeli del ozemlja na severu Iraka, potem ko so to območje zapustile iraške sile. Gre že za tretji pomemben premik bojne črte, ki loči iraške sile in Kurde. Razlogi za iraški umik niso povsem znani, po vsej verjetnosti pa se iraške sile umikajo, ker želijo okrepiti obrambne vrste v Kirkuku. Kurdski borci so sedaj od Kirkuka oddaljeni le še 25 kilometrov.

Poveljnik ameriških sil v Perzijskem zalivu, general Tommy Franks, je na brifingu v Katarju dejal tudi, da sile koalicije beležijo velik napredek. "Z vsakim dnem občutno zmanjšamo sposobnosti iraškega režima, da nadzira in poveljuje svojim silam, ter zrahljamo njegov pritisk na iraški narod," je dejal Franks in še zatrdil, da koalicijske sile nimajo premora v kopenskem napredovanju proti Bagdadu. Povedal je še, da so koalicijske sile od prestolnice oddaljene 80 kilometrov.

V napadu s tovornjakom na ameriške vojake v ameriškem oporišču Udairi severno od mesta Kuvajt pa je bilo ranjenih 15 ljudi, so sporočili ameriški in kuvajtski predstavniki. Predstavnik ameriške vojske v oporišču Udairi je povedal, da je napadalec vozil bel tovornjak, sam napad pa se je zgodil okoli poldneva pred trgovino v oporišču. General Franks je ob tem v Dohi opozoril na razliko med nedeljskim in sobotnim napadom v Iraku, v katerem so umrli štirje ameriški vojaki. "Očitno je, da način napada v oporišču Udairi ni enak prvemu napadu," je novinarjem dejal Franks. Skrajno islamsko gibanje Islamski džihad pa je medtem sporočilo, da je svoje samomorilske napadalce poslalo v Irak, da bi tam izvedli napade na pripadnike koalicijskih sil.

Iz osrednjega poveljstva ameriških sil v Katarju pa so sporočili, da sta v osrednjem Iraku v dveh ločenih incidentih umrla dva ameriška marinca. Eden je umrl v petek, potem ko ga je med oboroženimi spopadi zadelo terensko vozilo, drugi pa je se je utopil, ko se je njegovo vozilo prevrnilo v odvodni kanal. Urednik ameriškega dnevnika Newsday Anthony Marro pa je v sporočil, da že več dni pogrešajo dva svoja novinarja, ki naj bi izginila v Bagdadu.

Iraški minister za informiranje Said Al Sahaf pa je ponovil očitke, da so britanski tanki v Basri uničili skladišče z živili, v katerem je bilo 75.000 ton hrane. Hkrati je znova poročal o domnevnih uspehih iraške vojske. Tako naj bi po ministrovih navedbah sestrelili letalo in helikopter vrste apache, pri tem pa naj bi bila ubita vsaj dva člana posadke. Iračani naj bi uničili tudi štiri tanke, njihove posadke pa ubili oziroma ujeli. Sahafove navedbe je sicer CENTCOM že zanikal.

Skupina predstavnikov iraške opozicije v izgnanstvu, ki jo vodi nekdanji iraški zunanji minister in nekdanji veleposlanik Iraka pri ZN Adnan Pachachi, pa je v soboto zvečer ob koncu srečanja v Londonu podprla vzpostavitev "začasnih oblasti", ki bi "ob usklajevanju z ZN" po koncu vojne upravljale Irak. Iranski zunanji minister Kamal Harazi pa je v Teheranu poudaril, da Iran ne bo podprl vlade v Iraku, ki bi jo po vojni v tej državi vzpostavile ZDA, saj bi bila takšna vlada vsiljena. Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je dejal, da bo Avstralija pritisnila na Washington, da bi ZN dovolil začasno upravljati Irak po koncu vojne. Downer je omenjeno izjavil pred odhodom v Washington na pogovore z ameriško administracijo.

Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je večkrat zavrnil opozorila svetovalcev iz Pentagona, da je za vojno v Iraku potrebnih več vojakov in oklepnih vozil, kot si je to sam zamislil, piše v ponedeljkovi izdaji ameriški tednik New Yorker Magazine. Časnik, ki se sklicuje na visoke vire v Pentagonu, še piše, da je Rumsfeld zavrnil tudi nasvet poveljnika koalicijskih sil, generala Tommyja Franksa, ki je zahteval preložitev začetka operacije v Iraku, da bi lahko kopenske sile, ki jim je Turčija odrekla prehod, v Irak pripeljali z druge strani. Rumsfeld je sicer že zavrnil trditve, da je pri načrtovanju vojne v Iraku odklonil nasvete iz Pentagona. Tudi general Franks je v Dohi zavrnil poročanja, da naj bi sam želel preložiti invazijo na Irak do takrat, ko v Kuvajt ne bi prispeli vojaki, ki niso dobili dovoljenja za prerazporeditev v Turčiji.

Da imajo sile koalicije težave v Iraku, je priznal tudi avstralski obrambni minister Robert Hill, ki je dejal, da so ZDA podcenjevale stopnjo iraškega odpora. Minister je priznal, da so zavezniške sile, med katerimi je tudi avstralski kontingent, zašle v hude težave, saj neobičajne metode vojskovanja in učinkovit iraški upor v manjših mestih preprečujejo, da bi zavezniške sile hitro napredovale.

Protesti proti vojni v Iraku se v nedeljo nadaljujejo po vsem svetu. V Italiji so jih pripravili v skoraj vseh mestih. Protestirali so tudi v Franciji. V Španiji in Maroku se je na ulicah zbralo več deset tisoč nasprotnikov vojne. V Egiptu je okoli 15.000 študentov zažigalo ameriške in britanske zastave ter pozivalo k sveti vojni za pomoč Iračanom. Protesti pa so potekali tudi v pakistanskem Pešavarju, kjer se je k protiameriškim demonstracijam odzvalo kar 300.000 ljudi, in v indonezijski Džakarti, kjer se je pred ameriškim veleposlaništvom zbralo več kot 100.000 ljudi.