Kronologija iraške vojne:

Po navedbah iraškega ministra za informiranje Saida Al Sahafa, ki so ga na novinarski konferenci popoldne zmotile nove silovite eksplozije, je od petka zvečer v prestolnici umrlo 68 civilistov, 107 pa je bilo ranjenih. Al Sahaf je še dejal, da Irak zavrača v petek sprejeto resolucijo VS ZN o podaljšanju humanitarnega programa Nafta za hrano. Koalicijske sile so sicer v petek zvečer v napadu na stavbo v mestu Basra ubile okoli 200 pripadnikov iraške vladajoče stranke Baas, siloviti boji pa se nadaljujejo tudi za mesto Nasirija na jugu Iraka. Na kuvajtsko prestolnico je v noči na soboto prvič od začetka vojne v Iraku padla raketa. Iran je v odzivu na petkove obtožbe ameriškega obrambnega sekretarja Donalda Rumsfelda zagotovil, da se ne želi vmešati v iraško vojno, ameriške očitke, da naj bi Iraku dobavljala vojaško opremo, pa je zavrnila tudi Sirija.

Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, naj bi se vojaški nadzorni točki severno od iraškega mesta Nadžaf približal nek iraški taksi, voznik pa je vojakom pomahal na pomoč. Ko so se ameriški vojaki približali vozilu, je to eksplodiralo. Osrednje poveljništvo ameriških vojaških sil v Katarju je incident potrdilo, predstavnik ameriške vojske, stotnik Andrew Wallace, pa je pojasnil, da so bile žrtve pripadniki prve brigade tretje pehotne divizije. Iz Centralnega poveljstva ameriške vojske (CENTCOM) so sicer zatrdili, da ta samomorilski napad ne bo imel "nobenih operativnih posledic na bojišču". Po zadnjih podatkih Pentagona je bilo tako od začetka zavezniškega napada na Irak ubitih 33 ameriških vojakov; od tega jih je 22 umrlo v boju, štirje v samomorilskem napadu, 104 vojaki so bili ranjeni, 16 je pogrešanih, sedem vojakov pa je bilo ujetih.

Mediji so medtem poročali, da naj bi se ameriški poveljniki odločili za štiri do šest dni premora v kopenskem napredovanju proti Bagdadu zaradi težav pri oskrbi in zaradi močnega iraškega odpora. Tiskovni predstavnik CENTCOM, generalmajor Victor Renaurt, je pojasnil, da sicer res prihaja do težav v oskrbi, tudi zaradi iraškega odpora, vendar pa se niso odločili za premor v ofenzivi. Po poročanju medijev naj bi bila sicer prekinjena oskrba s hrano za najmanj eno ameriško enoto na prvi bojni črti, omejena pa naj bi bila tudi uporaba goriva.

Po navedbah dopisnika AP, ki se skupaj z ameriškimi enotami nahaja v iraški puščavi, je 101. zračna divizija pozno v petek izvedla doslej največji napad na položaje iraške republikanske garde južno od Bagdada. Po besedah majorja Randalla Hawsa je bilo pri tem ubitih 55 iraških vojakov, helikopterji vrste apache iz 2. bataljona pa so uničili 4 iraške tanke, 16 oklepnikov, 15 drugih vozil, skladišče goriva in nek stolp. V napadu je sodeloval tudi 1. helikopterski bataljon. Američani so po napadu ostali brez treh helikopterjev, vendar naj bi se vsa posadka rešila na varno nepoškodovana. V napadu na položaje republikanske garde so sodelovala tudi lovska letala in topništvo.

Predstavnik CENTCOM, general Vincent Brooks, je pojasnil, da so koalicijske sile v petek zvečer v napadu na stavbo v južnoiraškem mestu Basra ubile kakih 200 pripadnikov iraške vladajoče stranke Baas, ki so se zbrali na srečanju. Agencije so sicer sprva poročale, da so koalicijske sile uničile stavbo, v kateri so bili zloglasne iraške milice Fedajin Sadam, znane po zvestobi iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu.

Časopis Washington Post pa je v sobotni izdaji poročal, da v iraških mestih delujejo posebne enote, sestavljene iz agentov ameriške obveščevalne agencije (CIA) in vojaških specialcev, ki si prizadevajo pobiti čimveč pripadnikov iraškega političnega in vojaškega vrha. Washington Post navaja neimenovane ameriške uradnike v Washingtonu, ki pravijo, da so glavna tarča vodilni pripadniki stranke Baas in poveljniki republikanske garde. ZDA imajo sicer zakon, ki prepoveduje politične umore, vendar ga lahko predsednik prilagodi glede na potrebe. Washington Post piše, da je bilo v Bagdadu kar nekaj eksplozij, ki niso posledica zavezniškega bombardiranja, ampak posledica delovanja teh posebnih enot. CIA pa pisanja Washington Posta ni želela komentirati.

Raketa, ki je nekaj pred 2. uro po lokalnem času iz juga Iraka letela proti Kuvajtu, je padla v morje, nedaleč od priljubljenega nakupovalnega središča v kuvajtski prestolnici, ki leži ob obalni promenadi. Po poročanju tujih tiskovnih agencij naj bi eksplozija povzročila le manjšo gmotno škodo, ena oseba pa je bila lažje ranjena. Raketa je sicer padla tudi nedaleč od poslopja kuvajtskega ministrstva za zunanje zadeve in palače kuvajtskega emirja.

ZDA pa so ustavile izstreljevanje manevrirnih raket vrste tomahawk preko ozemlja Savdske Arabije, potem ko se je ta države pritožila, da je nekaj raket, ki so jih izstrelili z ameriških letalonosilk, padlo na savdsko ozemlje. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik CENTCOM Renaurt, so se težave pojavile pri raketah, ki so jih izstrelili z letalonosilk v Sredozemskem in Rdečem morju. Zatrdil je še, da si ZDA prizadevajo odpraviti napako.

Iraški minister za informiranje Al Sahaf pa je na novinarski konferenci še dodal, da lahko samo Irak vodi program Nafta za hrano. Kot je pojasnil, so članice VS ZN s sprejetjem resolucije 1472 "izničile" resolucijo 986, s katero je VS aprila 1995 ustanovil program Nafta za hrano, katerega izvajanje je nato prekinil 18. marca tik pred začetkom vojne v Iraku. Poleg tega je Al Sahaf govoril tudi o pobudah evropskih in arabskih pravnih strokovnjakov, da bi ameriškega predsednika Georgea Busha obtožili vojnih zločinov. Britanskim silam, ki že več dni oblegajo južno iraško mesto Basra, kjer primanjkuje vode in hrane, pa je iraški minister očital, da so uničili več tisoč ton zalog hrane. V sporočilu za javnost, ki ga je predvajala katarska televizija Al Džazira, pa so iraške oblasti sporočile, da so skupaj zrušile pet zavezniških letal, šest letal brez pilota, štiri helikopterje, uničile 130 raket, 74 tankov in 35 drugih oklopnih vozil ameriško-britanskih sil.

Sedem italijanskih novinarjev v Iraku, ki so jih v njihovih uredništvih pogrešali od petka, so priprle iraške oblasti. Novinarji, ki poročajo za vodilne italijanske časnike, med njimi za milanski časnik Corriere della Sera in rimski Il Messaggero, so bili aretirani, ko so se v petek skušali prebiti v južno iraško mesto Basra, od koder so hoteli poročati o vojnih dogodkih. Novinarje so nato premestili na sever proti Bagdadu, kjer pa so jih nato po zaslišanju že izpustili.

Iraški Kurdi pa so kljub občasnemu raketnemu in topniškemu obstreljevanju iraških sil utrdili svoje položaje na območju vzhodno od mesta Kirkuk na severu Iraka. Pripadniki iraške opozicijske stranke Patriotska unija Kurdistana (UPK) so vkorakali v kraj Karah Anžir, pri tem pa so jih spremljale specialne ameriške enote, poroča AFP. Pripadniki UPK so sicer že v petek prevzeli nadzor nad krajem Karah Anžir, ki se na nahaja na polovici poti med mestoma Šamšamal in Kirkuk, ki ga še vedno nadzorujejo iraške sile.

V vojaško letalsko oporišče Brize Northon zahodno od Londona so prispeli posmrtni ostanki prvih desetih britanskih vojakov, ki so bili ubiti v vojni v Iraku. Osem vojakov je umrlo v strmoglavljenju helikopterja v Kuvajtu 21. marca, preostala dva pa, ko je njuno lovsko letalo vrste tornado v bližini meje s Kuvajtom minulo nedeljo pomotoma sestrelila ameriška raketa patriot. Od začetka vojne v Iraku je po uradnih podatkih doslej sicer umrlo 23 britanskih vojakov, od tega štirje v boju, 14 jih je umrlo v nesrečah helikopterjev, preostalih pet pa v prijateljskem ognju. Britanski časnik Daily Mirror, ki se sklicuje na visoke britanske vojaške predstavnike, pa je objavil, da bi se lahko število britanskih vojakov v Iraku drastično zmanjšalo, če bi se vojna zavlekla. Britanci bi tako svoje sile s 45.000 vojakov zmanjšali kar na vsega 5000, če bi vojna trajala več kot šest mesecev.

Ameriški predsednik George Bush je v svojem rednem tedenskem radijskem nagovoru Američanom v soboto dejal, da koalicijske enote vztrajno napredujejo proti Bagdadu, a tudi priznal, da potekajo z najbolj obupanimi enotami armade iraškega voditelja Sadama Huseina ogorčeni boji in da ne ve, koliko časa bodo ti boji trajali. Opozoril je na grozodejstva iraškega režima in na častno obnašanje zavezniških enot, ki Iračanom prinašajo humanitarno pomoč. Bush je ob tem ponovno pozval kongres, naj mu čimprej odobri skoraj 75 milijard dolarjev za vojno proti Iraku in zagotavljanje varnosti doma.

Francoski predsednik Jacques Chirac in britanski premier Tony Blair pa sta med telefonskim pogovorom izrazila skupno pripravljenost za tesno sodelovanje Francije in Velike Britanije pri reševanju problemov v povojnem Iraku. Pri tem sta poudarila predvsem pomen vloge ZN, so sporočili iz urada francoskega predsednika. Chirac je britanskemu voditelju izrazil tudi svojo zaskrbljenost zaradi dosedanjega razvoja vojne in se zavzel za čimprejšnje končanje vojaških akcij v Iraku s čim manjšimi posledicami.

Tudi Izrael izrazil pripravljenost zagotoviti humanitarno pomoč Iraku po koncu vojne, če ga bodo ZN za to zaprosili. Po besedah izraelskega zunanjega ministra Silvana Šaloma, ki se trenutno mudi na obisku v ZDA, naj bi Izrael ponudil različne oblike pomoči, da bi se izognili odvečnemu trpljenju iraških prebivalcev. Izrael naj bi pomagal Iraku predvsem v medicinski opremi in hrani.

Medtem pa se po svetu nadaljujejo protesti proti vojni v Iraku. Tako se je na številnih mestih v Nemčiji na protivojnih shodih zbralo več kot 100.000 ljudi. Od tega je okoli 40.000 ljudi je sodelovalo v 50-kilometrski človeški verigi med mestoma Muenster in Osnabrueck na severozahodu države. Proti vojni v Iraku je več tisoč ljudi protestiralo tudi v ZDA, v francoskem Parizu, grških Atenah in malezijskem Kuala Lumpurju, protivojne demonstracije pa so potekale tudi v Ljubljani, kjer se je zbralo okoli 500 ljudi. Poleg tega je tudi Kitajska, ki sicer nasprotuje iraški vojni, prvič privolila v organizacijo demonstracij proti vojni v Iraku.