Kronologija iraške vojne:

Sile koalicije naj bi zračne napade izvedle tudi na Nadžaf, Mosul in več krajev na zahodu Iraka, o srditih spopadih med vojaki sil koalicije in iraško stranjo pa so poročali iz Nasirije. Iraška stran ob tem poroča o številnih žrtvah bombardiranj. Irak je domnevno odgovoril na prodor kurdskih borcev proti Kirkuku, v Um Kasr pa je prispela prva ladja s človekoljubno pomočjo za Iračane. Ameriška vojska je medtem opozorila, da je iraška vojska najverjetneje že dobila ukaz za uporabo kemičnega orožja, Varnostni svet ZN pa je soglasno potrdil nadaljevanje iraškega programa Nafta za hrano, ki ga bo v prihodnjih 45 dneh osebno vodil generalni sekretar ZN Kofi Annan.

Annan je dejal, da se vključitev ZN v Irak v okviru humanitarne pomoči s časom ne bo spremenila v poznejšo legalizacijo vojne v Iraku pod vodstvom ZDA in Velike Britanije. "Nedvomno obstajajo skrbi, da ne bi prišli v položaj, ko naj bi zaradi določenih akcij ali pobud dajali vtis, da z njimi naknadno legaliziramo vojaško posredovanje", je dejal Annan. Združeni narodi so sicer medtem mednarodno skupnost pozvali tudi na pomoč Iraku v višini več kot 2,2 milijarde ameriških dolarjev. S temi sredstvi bi iraškemu prebivalstvu v prihodnjih šestih mesecih omogočili preživetje, je zapisano v skupnem pozivu, ki so ga objavile človekoljubne organizacije ZN.

Sile koalicije so med petkovim napadom na iraško prestolnico bombardirale tamkajšnja telekomunikacijska centra, zaradi česar so bile prekinjene telefonske povezave. Koalicijska letala naj bi popolnoma porušila stavbo sedeža vladajoče stranke Baas, pri čemer je bilo po poročanju arabske televizije Al Džazira ubitih najmanj osem ljudi, več civilistov pa je bilo ranjenih. Tako kot v prejšnjih dneh so tudi v petek v Bagdadu stebri dima potemnili nebo; Iračani so namreč zažigali jarke z nafto, da bi z dimom letalom onemogočili napade.

Po iraških navedbah naj bi koalicijska letala v noči na petek bombardirala tudi več ciljev v zahodnem Iraku in severno od Nasirije na jugu. Po hudih spopadih v okolici Nasirije pogrešajo 12 ameriških vojakov, v zadnjih 24 urah pa je bilo ranjenih 14 ameriških vojakov. Koalicijske sile so v četrtek zvečer bombardirale tudi cilje v mestu Mosul na severu Iraka, pri čemer je bilo po poročanju Al Džazire ubitih ali ranjenih prek 50 oseb. Koalicijske sile naj bi po poročanju Al Džazire, ki se sklicuje na iraškega vojaškega predstavnika, v kraju Rutba blizu jordanske meje zadele bolnišnico. Med bolnišničnim osebjem naj bi bile smrtne žrtve, dva bolnika pa naj bi bila ranjena. Televizija je prikazovala tudi posnetke uničenih vozil in hiš, ki naj bi bili posneti na cesti v bližini Rutbe.

Iraško mesto Šamšamal, ki je pod oblastjo iraške opozicijske stranke Patriotska unija Kurdistana (UPK), je bil v petek tarča topniškega obstreljevanja, kar bi po navedbah francoske tiskovne agencije AFP lahko predstavljajo iraški odgovor na napredovanje kurdskih borcev proti strateško pomembnemu mestu Kirkuk na severu Iraka. Kurdski borci, ki so zavezniki Washingtona, naj bi se sicer Kirkuku približali že na okoli 16 kilometrov. Več tisoč kurdskih borcev, ki jih podpirajo posebne enote ameriške vojske, pa je medtem prevzelo nadzor nad več kraji na severu Iraka, ki jih je doslej nadzirala skrajna islamska skupina Ansar al Islam, domnevno povezana s mednarodno teroristično mrežo Al Kaida.

Po navedbah ameriške televizije CNN naj bi od tisoč do dva tisoč ljudi zaman poskušalo zbežati iz Basre na jugu Iraka. Nanje so začele streljati iraške sile, zato so se morali vrniti v mesto. O morebitnih žrtvah še ni poročil.

Podatkih o žrtvah na strani koalicije so bolj skopi, Iračani pa redno poročajo o žrtvah tako na iraški kot na koalicijski strani. Po besedah iraškega ministra za informiranje Mohameda Saida Al Sahafa je bilo v Bagdadu od četrtka zvečer v ameriško-britanskem bombardiranju ubitih sedem iraških civilistov, 92 pa jih je bilo ranjenih. V četrtkovem ameriško-britanskem bombardiranju Nadžafa naj bi bilo ubitih 26 in ranjenih 60 Iračanov, v Al Mutani na jugu Iraka pa naj bi iraške sile ubile štiri koalicijske vojake ter uničile 33 vojaških vozil nasprotnikov.

Po poročanju Al Džazire je v petek nad Bagdadom strmoglavilo ameriško izvidniško letalo brez pilota. Strmoglavilo naj bi na neko hišo, ki je zagorela. Iraška televizija pa je prikazala posnetke treh Iračanov, ki so bili aretirani zaradi domnevnega vohunjenja v prid ZDA. Trojica naj bi prodajala podatke ZDA, predvsem obveščevalni agenciji CIA.

V iraško pristanišče Um Kasr je medtem prispela prva ladja s človekoljubno pomočjo za iraško prebivalstvo. Gre za britansko ladjo Sir Galahad, ki je v petek pristala v edinem iraškem pristanišču z globoko vodo. Po navedbah vrhovnega poveljstva sil koalicije v Katarju ladja prevaža več ton živil, vode, odej, ponjav in zdravil. Pošiljka je namenjena predvsem prebivalcem milijonske Basre.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v petek na pogovoru s predstavniki ruskih parlamentarnih strank v Kremlju pozval k takojšni ustavitvi vojne v Iraku in se zavzel za vrnitev reševanja iraške krize v okvir VS ZN.

Poveljnik ameriških pehotnih enot v Iraku William Wallace je v petek priznal, da so ZDA podcenjevale vojaške sposobnosti nasprotnika. Kot je dejal, bosta moč iraških oboroženih sil ter slabo vreme najverjetneje povzročili, da bo vojna trajala dlje kot je bilo sprva načrtovano. Osrednje poveljstvo ameriške vojske v katarski Dohi pa je njegove navedbe zanikalo in pojasnilo, da gre le za osebno mnenje poveljnika. Vtis, da smo nasprotnika podcenjevali, ni pravilen, vojna v Iraku pa poteka v skladu z načrtom, je pojasnil ameriški general Vincent Brooks. Da so podcenjevali odpor iraških enot sicer je priznal tudi tiskovni predstavnik britanskih sil pred Basro, polkovnik Chris Vernon.

Brooks je ob tem pojasnil, da je odkritje zaščitne opreme na različnih krajih v Iraku in drugih dokazov okrepilo bojazni, da so iraške sile prejele prve ukaze režima iraškega predsednika za uporabo kemičnega orožja. Po njegovih besedah so ZDA prejele podatke iz različnih virov, da so iraške sile že dobile ukaz za uporabo kemičnega orožja.

Britanski premier Tony Blair, ki se je v sredo in četrtek o iraški krizi v Camp Davidu pogovarjal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, je v petkovem pogovoru z ameriško televizijo ABC povedal, da ga "divji" odpor iraških vojakov proti silam koalicije ne preseneča. V pogovoru za britanski radio BBC pa se je Blair izrekel za "čimbolj reprezentativno iraško vlado", ki bi jo postavili "z ZN". Poudaril je, da so koalicijske sile v enem tednu, kolikor traja vojaško posredovanje, dosegle že veliko, a Sadama Huseina bo težko odstraniti z oblasti.

Na tradicionalnih petkovih molitvah v arabskem svetu so bile ameriško-britanske koalicijske sile v vojni z Irakom tarča številnih kritik. V Teheranu so verniki med obredom vzklikali protivojna gesla, verski voditelj pa je v pridigi poudaril, da Iran zavrača tako vojno kot iraško oblast pod vodstvom Sadama Huseina. V egiptovski prestolnici Kairo pa se je več deset tisoč vernikov po molitvi zbralo v središču mesta in izrazilo svoje nasprotovanje vojni v Iraku. Po različnih ocenah naj bi se na omenjenih demonstracijah zbralo med 50.000 in 80.000 ljudi, ki pa so za razliko od prejšnjega tedna potekale mnogo mirneje in brez nasilja. Imam Bagdada pa je na petkovi molitvi s puško v roki pozval muslimane po svetu k džihadu v odgovor na ameriško-britanski napad na Irak.

Vojna v Iraku bo po ocenah Sklada ZN za pomoč otrokom (Unicef) povzročila duševne travme pri približno pol milijona iraških otrok, od tega pa jih bo, glede na izkušnje z drugih kriznih žarišč, približno 5000 potrebovalo intenzivno individualno psihološko pomoč, je sporočil predstavnik Unicef za Irak Carel de Rooy. Ostalim otrokom bo mogoče pomagati s posebnimi skupinskimi metodami in jim tako omogočiti vrnitev v šolo ter vsaj kolikor toliko normalno življenje, stroški pomoči pa bodo znašali okoli 20 dolarjev na otroka, je še povedal de Rooy. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je medtem sporočila, da si njeni sodelavci še naprej prizadevajo ohraniti delovanje zdravstvenega sistema v Iraku.

Cene nafte pa so v četrtek, prvič po začetku vojne v Iraku presegle mejo 30 dolarjev za sod, saj je upanje na hitri zaključek vojaških spopadov v Iraku zamenjal strah pred zmanjšanjem svetovnih zalog črnega zlata. Iraški izvoz nafte se je namreč zmanjšal, zaradi notranjih nemirov v Nigeriji in Venezueli pa se je znižala tudi dobava iz teh dveh pomembnih izvoznic nafte, kar je povzročilo dnevni upad v višini kar treh milijonov sodov dnevno.

Ameriška administracija je zasegla 1,62 milijarde dolarjev iraških sredstev, ki so bila zamrznjena v ZDA, in jih bo porabila za obnovo Iraka po padcu režima Sadama Huseina, je sporočil predstavnik ameriškega ministrstva za zakladnico David Aufhauser. Namestnik ameriškega obrambnega ministra Paul Wolfowitz pa je na zaslišanju v odboru za razdeljevanje proračunskega denarja ameriškega predstavniškega doma dejal, da je turška vlada storila veliko napako, ker ni prepričala parlamenta, naj odobri prehod ameriških enot preko Turčije na sever Iraka. Kot je povedal, bodo zaradi odločitve turškega parlamenta stroški vojne za ZDA nedvomno narasli, vendar pa je še večji problem to, da bo vojna trajala dlje časa.