Kronologija iraške vojne:

Ameriški predsednik in britanski premier sta se zavzela tudi za "takojšnjo obnovitev" programa ZN Nafta za hrano, da bi tako zagotovili človekoljubno pomoč iraškemu narodu. V New Yorku se je nadaljevalo odprto zasedanje VS ZN o Iraku, ki doslej še ni prineslo pričakovane kritike ZDA in Velike Britanije zaradi napada na Irak. Ameriške sile so medtem v noči na četrtek z desantom na Arbil v Iraku odprle še severno fronto. Sile koalicije so nadaljevale napade tudi na drugih frontah, marinci pa so prodirali naprej proti Bagdadu. Ameriško letalstvo je tudi večkrat silovito napadlo več ciljev v iraški prestolnici. Po iraških navedbah je bilo od začetka vojne ubitih 350 iraških civilistov, ranjenih pa 3650.

Koalicijske sile naj bi v četrtek napadle tudi letalsko oporišče blizu prestolnice, o letalskih napadih pa poročajo tudi iz Basre na jugu Iraka, kjer obenem potekajo boji med kopenskimi koalicijskimi silami in iraškimi enotami. Nedaleč od južnoiraškega mesta Nasirija pa je bilo v t.i. prijateljskem ognju ranjenih 37 ameriških marincev. Sile koalicije so zaradi izboljšanja vremenskih razmer tudi napovedale okrepitev napadov na Irak.

Na severu Iraka je v noči na četrtek izskočilo kakih 1000 ameriških padalcev. Ti naj bi po poročanju ameriške televizije CNN povsem brez odpora zavzeli neko letališče. Padalci naj bi bili na ozemlju, ki ga nadzirajo iraški Kurdi, vendar pa njihova natančnejša lokacija ni znana. S tem se je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sicer začelo odpiranje načrtovane druge fronte proti režimu Sadama Huseina. Prihod te velike skupine padalcev je močno okrepila vojaško prisotnost koalicijskih sil na severu Iraka. Doslej je bila prisotnost sil koalicije na severu Iraka pravzaprav zanemarljiva, kar je malo pred prihodom padalcev na območje potrdil tudi poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske, general Richard Myers.

Iz Kuvajta so medtem poročali o eni ali dveh raketah, ki sta padli na kuvajtsko ozemlje. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na nemško televizijo ARD, naj bi šlo za dva napada na obrobje mesta Kuvajt. Ameriška televizijska mreža CNN je poročala, da je bilo v Kuvajtu moč slišati alarm za zračni napad. Po besedah neimenovanega tiskovnega predstavnika kuvajtske vojske naj bi kuvajtske sile z raketo vrste patriot sestrelile iraško raketo. Irak je na Kuvajt od začetka vojne sicer izstrelil že več raket.

Po oceni ameriške vojske pa obstaja verjetnost, da so Iračani v sredo namerno izstrelili raketo v stanovanjsko naselje v Bagdadu, je danes na centralnem poveljstvu ameriške vojske v Dohi sporočil brigadni general Vincent Brooks. Na eksplozijo se je odzvala tudi nevladna organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International (AI), ki je zahtevala "takojšnjo in neodvisno" preiskavo vseh spopadov v iraški vojni, ki so zahtevali civilne žrtve. V eksploziji, ki je v sredo odjeknila na tržnici v četrti Al Šab na severu Bagdada, je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih.

Ameriški dnevnik Washington Post pa v četrtkovi izdaji navaja besede neimenovanih visokih častnikov ameriške vojske, ki izražajo dvom v trditve administracije, da bo vojna v Iraku hitro končana. Nekateri pravijo, da bo vojna trajala več mesecev in bo zahtevala sodelovanje veliko več zavezniških vojakov, kot jih je sedaj v Iraku. Ameriški predsednik Bush je sicer na vprašanje novinarjev v Camp Davidu, kako dolgo bo zaradi odpora iraških sil trajala vojna v Iraku, odvrnil, da tako dolgo, kolikor bo potrebno za zmago. "Trenutno se spopadamo z iraškimi enotami, ki so najbolj trdne in odločne," je pojasnil Bush.

Iraški minister za zdravje Umid Medhat Mubarak pa je potrdil, da je bilo od začetka vojne v Iraku ubitih 350 iraških civilistov, ranjenih pa 3650. Ob tem je minister obtožil sile koalicije, da za svoje cilje namenoma izbirajo civiliste.

V New Yorku pa se nadaljuje odprto zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, ki so ga zahtevale države Arabske lige in neuvrščene države. Za udeležbo pri razpravi je prijavljenih še 40 držav. Odprto zasedanje VS ZN se je začelo v sredo, doslej pa še ni prineslo vsesplošne pričakovane kritike ZDA in Velike Britanije zaradi napada na Irak, ampak so prevladovali pozivi k zaščiti civilistov in dogovoru glede pošiljanja humanitarne pomoči Iračanom. Na sredinem zasedanju je nastopil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je priznal, da je VS razdeljen, vendar pozval k enotnosti za pomoč Iračanom ter odpravi delitev, ki imajo lahko hude posledice za mednarodni sistem in odnose med državami. Iraški veleposlanik pri ZN Mohamed Al Duri pa je VS pozval k sprejetju resolucije o obsodbi agresije na Irak, zahteval je tudi obsodbo agresije in njeno takojšnjo ustavitev.

Evropski parlament pa še naprej ostaja popolnoma razdeljen zaradi vojne v Iraku, saj mu na mini zasedanju v Bruslju ni uspelo sprejeti skupne resolucije o iraški krizi, ki so jo poslancem v potrditev predložile poslanske skupine evropskih socialistov, liberalcev in zelenih. Z njo naj bi namreč parlament obsodil ameriško-britanski napad na Irak in podprl vsa mednarodna protivojna gibanja, kar pa za večino poslancev ni bilo sprejemljivo.

Francoski predsednik Jacques Chirac in zunanji minister Dominique de Villepin pa sta ponovno opozorila na "osrednjo vlogo ZN" po koncu vojaškega posredovanja v Iraku. Chirac pa je po srečanju s premierom Libanona Rafikom Haririjem v Parizu izrazil tudi upanje, da se bo vojna kar najhitreje končala. "Obnove Iraka ne morejo prevzeti ZDA same," pa je dejal Villepin in opozoril, da Washington za to nima potrebne legitimnosti. Zato morajo po njegovem mnenju to nalogo nujno prevzeti ZN, ki lahko kot edini ohranijo enotnost Iraka.

Sirski mufti, šejk Ahmad Kaftaro, najvišji verski dostojanstvenik v državi, pa je pozval muslimane k samomorilskim napadom na "ameriške in britanske napadalce" v Iraku. Dodal je še, da je odpor proti zavojevalcem dolžnost vsakega muslimana. Sirski predsednik Bašar al Asad pa je v pogovoru za četrtkovo izdajo libanonskega časnika As Safir napovedal, da se bosta Washington in London v primeru, da bodo sile koalicije okupirale Irak, morala soočiti z močnim "arabskim narodnim odporom".

Po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bi lahko daljši vojaški konflikt v Iraku povzročil recesijo svetovnega gospodarstva. Rizični dejavniki, ki so povezani z iraško vojno, naj bi bili predvsem visoka cena nafte, vpliv na vedenje ameriških potrošnikov in "neodpornost nekaterih dežel v razvoju z visoko zunanjo potrebo po financiranju", je dejal predsednik IMF Horst Koehler. Vendar pa v tem primeru ne bo prišlo do velike depresije kot na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, meni Koehler. Nasprotno pa bi lahko hitri konec vojne pripeljal tudi do pozitivnega razvoja v konjunkturi svetovnega gospodarstva, saj je v svetovnem gospodarstvu prisotno zadosti potenciala, pojasnjuje Koehler.

Britanska vlada pa bo svoj obrambni proračun za vojno v Iraku povečala na tri milijarde britanskih funtov (4,5 milijarde evrov), je v Londonu napovedal britanski finančni minister Gordon Brown. Za stroške vojne in boj proti mednarodnemu terorizmu je bilo v britanskem proračunu doslej predvidenih 1,75 milijarde funtov (2,6 milijarde evrov). Poleg tega je Brown predvidel 120 milijonov funtov (180 milijonov evrov) za ministrstvo za razvojno pomoč. Ta sredstva naj bi porabili za humanitarno pomoč Iraku in povojno obnovo države.

Po svetu so tudi osmi dan napadov koalicijskih sil v Iraku potekali protivojni protesti. V največjem številu so se danes zbrali jemenski državljani, ki so svojo jezo zaradi napada izrazili na ulicah jemenske prestolnice Sana. V francoskem Strasbourgu so med demonstracijami izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. O množičnih protivojnih demonstracijah pa so poročali tudi iz Egipta in Južne Koreje.