Kronologija iraške vojne:

Slovenski zunanji in obrambni minister, Dimitrij Rupel in Anton Grizold, sta pojasnila, da gre najverjetneje le za redno pomoč ZDA državi v okviru priprav na članstvo v zvezi NATO. Oba sta namreč zatrdila, da Slovenija v protiiraški koaliciji sploh ne sodeluje. To je potrdil tudi ameriški veleposlanik v Ljubljani Johnny Young. Novica pa je naletela na ostre proteste. Tako se je pred poslopjem državnega zbora v Ljubljani spontano zbralo več sto protestnikov, ki so zahtevali, naj slovenska vlada vrne omenjenih 4,5 milijona dolarjev, saj naj bi bili "krvavi", kot je bilo zapisano na transparentih. Slovensko vlado so tudi pozivali, naj izstopi iz protiiraške koalicije. Pojasnila sta od vlade zahtevala tudi poslanec SNS Sašo Peče in Stranka mladih Slovenije.

Ameriški predsednik George Bush je v svoji prošnji kongresu za sredstva za financiranje vojne proti terorizmu zaprosil tudi za dodatna sredstva za financiranje pomoči tujim oboroženim silam, t.i. Foreign Military Financing Program v višini 2,1 milijarde dolarjev. Bush je v torek kongres zaprosil, da mu odobri 74,7 milijarde dolarjev kot dodatek k proračunu za tekoče fiskalno leto, od česar bo največ, 62 milijard, namenjeno Pentagonu za vojno v Iraku. V postavki za financiranje programa pomoči tujim oboroženim silam je med 19 državami omenjena tudi Slovenija, vendar ni navedeno, koliko denarja natančno naj bi dobila.

Omenjenih 2,1 milijarde dolarjev bo po dokumentu Bele hiše zagotovilo nujno potrebne vire Afganistanu, Izraelu, Jordaniji, Bahrajnu, Omanu, Pakistanu, Poljski, Madžarski, Češki, Estoniji, Latviji, Litvi, Bolgariji, Romuniji, Slovaški, Sloveniji, Džibutiju, Filipinom in Kolumbiji. "Ta sredstva bodo nemudoma porabljena za utrditev sil naših zaveznikov in prijateljev v operaciji v Iraku in potekajoči vojni proti terorizmu. Zagotovila bodo nujno potrebno opremo, zaloge in urjenje, kot na primer radijske komunikacije, očala za nočno opazovanje, vozila, rezervne dele ter vzdrževanje za vozila in letala, radarje za zračni nadzor in urjenje manjših enot," piše v dokumentu Bele hiše. Največ denarja, kar milijardo dolarjev, bo dobil Izrael, Jordanija bo dobila 406 milijonov, Pakistan 175 milijonov, Afganistan pa 170 milijonov. Podrobnosti o drugih državah dokument ne navaja.

Domnevna ameriška "nagrada" Sloveniji za sodelovanje v protiiraški koaliciji je najverjetneje le redna pomoč ZDA državi v okviru priprav na članstvo v zvezi NATO, je v Bruslju v prvem odzivu na medijska poročila na to temo ocenil zunanji minister Rupel. "Dokončno še ne vemo, za kaj gre, a omenjena sredstva bi bila lahko del pomoči, ki jo država prejema že več let, in ne kakšna posebna nagrada. Ne vem, zakaj bi to sploh dobili, saj Slovenija v protiiraški koaliciji ne sodeluje," je dejal Rupel.

Kot je povedal vodja diplomacije, MZZ zaenkrat ne razpolaga z nobenim dokumentom, ki bi potrjeval poročanje medijev o tem, da naj bi ameriška administracija s finančnimi sredstvi v višini 4,5 milijona dolarjev nagradila sodelovanje Slovenije v protiiraški koaliciji, in sicer v okviru podobnih "nagrad" za druge sodelujoče države. "Šli smo po sledovih poročil in rečem lahko le, da gre za enako vsoto, kot jo Slovenija vsako leto - od leta 1996 dalje - od ZDA dobi v okviru programa Vojska vojski za pomoč pri pripravah na članstvo v zvezi NATO," je dejal Rupel.

"Slovenski veleposlanik v ZDA se bo v sredo sestal s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva ter skušal ugotoviti, kaj je na stvari. Zaenkrat pa potrditve medijskih poročil ni dobil," je še dejal minister. Sicer pa je izpostavil tudi to, da gre po poročanju medijev šele za predlog Bele hiše kongresu in ne že izvršen ukrep. "Vsekakor pa lahko zatrdim, da Slovenija v protiiraški koaliciji ne sodeluje. Vključiti se nameravamo le v prizadevanja za preprečitev človekoljubne krize v Iraku in za prenovo države," je še dejal slovenski zunanji minister, ki se je v Bruslju sicer udeležil podpisa pristopnih protokolov o vstopu sedmih novih držav, tudi Slovenije, v zvezo NATO.

Tudi obrambni minister Anton Grizold je zanikal poročanje agencije Reuters. Po seji sveta vlade za nacionalno varnost je navedbe agencije označil za nepreverjene informacije. Kot je Grizold dejal na vprašanje STA, ZDA mnogim državam, od leta 1996 pa tudi Sloveniji v okviru programa varnostne pomoči namenjajo finančno pomoč - ta za letos znaša štiri milijone ameriških dolarjev, ki pa je Slovenija, čeprav so sredstva že odobrena, še ni prejela. Ta sredstva po navedbah obrambnega ministra porabljajo za usposabljanje, izobraževanje in nakup opreme za nebojne namene in za svetovanje. "Slovenija je članica protiteroristične koalicije, in to je to," je poudaril Grizold in dodal, da se "nihče z nikomer ni pogovarjal o kakšni drugi pomoči."

Prav tako je ameriški veleposlanik v Ljubljani Johnny Young za Televizijo Slovenija zatrdil, da je prišlo do velikega nesporazuma in da obljubljeni denar ni nič novega. "Mislim, da je prišlo do velikega nesporazuma, čemu je ta denar namenjen. Prvič, tega denarja sploh še ni, ker gre šele za predlog kongresu. Drugič pa je teh pet milijonov to, kar je Slovenija prejemala že ves čas v okviru programa za modernizacijo vojska naših zaveznic, za izobrazbo, za urjenje," je pojasnil ameriški veleposlanik. Young je tudi potrdil, da ZDA na svojem seznamu sil koalicije v vojni proti Iraku nimajo Slovenije. "Mislim, da ste videli seznam držav 'koalicije voljnih'. Slovenije ni med njimi," je za TVS dejal Young. Dodal je sicer še, da pa je splošno gledano "Slovenija vsekakor zaveznica".

Z obrambnega ministrstva so sicer poslali informacijo o sredstvih varnostne pomoči, ki jih ZDA namenjajo za opremljanje Slovenske vojske. Kot so pojasnili, ameriška vlada v okviru t.i. Varšavske pobude že od leta 1996 vsako leto Sloveniji nameni finančno pomoč za usposabljanje in opremljanje SV. Sredstva odobri kongres ZDA. Od leta 1996 do leta 2002 so bila MORS tako dodeljena sredstva v višini približno 18 milijonov ameriških dolarjev. Porabili so jih za financiranje jezikovnega izobraževanja in postavitev jezikovnega centra, nabavo strokovne vojaške literature, postavitev simulacijskega centra SV in nabavo simulatorjev, storitve svetovanja ter financiranje računalniške strojne in programske opreme za različne projekte obrambnega sistema.

Kot pojasnjujejo na MORS, je načrtovanje in upravljanje projektov, ki se financirajo iz sredstev Varšavske pobude, stalen proces na ministrstvu, ki v koordinaciji s pisarno za obrambno sodelovanje poteka od leta 1996. Letos pričakujejo odobritev sredstev na podlagi načrta, ki so ga predložili že v prvi polovici leta 2002, v višini od 4 do 5 milijonov ameriških dolarjev. Na MORS v sporočilu niso pojasnili, ali imajo ta sredstva kakšno zvezo z omenjenih 4,5 milijona dolarjev.

Pred poslopjem DZ pa se je v sredo spontano zbralo od 200 do 300 ljudi vseh starosti, ki so mirno demonstrirali v odziv na aktualne razmere v Sloveniji in po svetu - na vojno v Iraku, na vključevanje Slovenije v zvezo NATO, predvsem pa na novico o ameriški denarni pomoči Sloveniji, kar naj bi bila nagrada za njen pristop k protiiraški koaliciji. Protestnike je nadzorovalo kakih 20 policistov, vendar pa do incidentov ni prišlo, saj se je množica zadovoljila z vzkliki proti vojni, proti zvezi NATO in tokrat predvsem proti slovenski vladi in njeni "tajni diplomaciji". Videti je bilo mogoče tudi številne transparente, kot so "4,5 milijona kapljic iraške krvi v žrelo demokratične države", "prodam vlado RS za 4,5 milijona dolarjev" in "pazite se bolezni norega kavboja".

Glede na to, da pravega organizatorja tokrat ni bilo, so lahko večino časa po "odprtem megafonu" svoje mnenje izražali vsi, ki so si tega želeli. Največ je bilo vzklikov "hlapci" in pa "vzeli ste krvav denar", naslovljenih na slovensko politično vodstvo, slišali pa smo lahko tudi nekaj bolj domiselnih izjav, kot na primer "NATO zagovarja varnost ... potem pa svizec zavije čokolado". Nekaj udeležencev je opozorilo tudi na pasivnost slovenskih študentov, ki se na dogodke v svetu večinoma ne odzivajo. Pozvali so k študentskemu odporu, za petek popoldne pa napovedali oblikovanje aktivnega mirovnega območja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

"Vlada Republike Slovenije v dnevih morjenja v Iraku še ni objavila jasnega stališča do napada na Irak. Danes smo kot večinski del prebivalcev, ki nasprotujejo pokolu v Iraku, izvedeli, da je ameriška vlada slovenski vladi namenila 4,5 milijona dolarjev kot nagrado za podporo vojni v Iraku. Slovenski državni vrh podpira spopad diktatur v Iraku. O tem ni obvestil prebivalcev, ki jim je odgovoren. Obsojamo vojaško posredovanje kogarkoli," pa je del izjave, ki so jo na zborovanju prebrali predstavniki različnih slovenskih mirovnih društev.

Slovenski politiki se na tokratni shod niso odzvali. Nekateri od njih, kot na primer poslanca Tone Partljič (LDS) in Bogdan Barovič (SNS), in varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, so na ploščad pred DZ sicer prišli, vendar pa množice ni nagovoril nihče.

Zveza mirovnih društev, skupin in posameznikov pa je na predsednika republike in predsednika vlade že naslovila javno pismo z naslovom Vrnite podkupnino, v katerem je "najostreje obsodila dejstvo, da slovenska oblast podpihuje popolnoma nelegitimno in nelegalno vojno v Iraku". "Od ZDA ste sprejeli podkupnino, niste pa imeli dovolj jajc, da bi to slovenski javnosti v času NATO referenduma tudi priznali. Slovenska oblast je v tem trenutku članica vojne koalicije, ki pod vodstvom ZDA napada Irak. V Zvezi mirovnih društev, skupin in posameznikov zahtevamo, da slovenska oblast takoj vrne podkupnino in izstopi iz vojne koalicije," so zapisali v pismu.

Poslanec SNS Sašo Peče je medtem na premiera Antona Ropa naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga med drugim sprašuje, ali bo Slovenija zaradi sodelovanja v protiiraški koaliciji nagrajena s 4,5 milijona ameriških dolarjev. Stranka mladih pa zahteva odgovor vlade, ali je omenjena pomoč res zaradi podpore politiki ZDA do Iraka. Če je, od vlade zahtevajo jasen mednarodni demanti s pojasnilom, da Slovenija politike ZDA do Iraka ne podpira. Vlada naj pošlje tudi protestno noto ZDA zaradi uporabe Slovenije z namenom opravičevanja agresorske vojne, zahteva SMS.