Kronologija iraške vojne:

Del koalicijskih kopenskih sil naj bi bil že okoli 90 kilometrov pred Bagdadom, medtem ko je več sto ameriških tankov in amfibijskih vozil ter drugih vozil zaradi puščavskega viharja na območju severozahodno od Nasirije moralo začasno ustaviti napredovanje proti iraški prestolnici. Kakih 4000 marincev je po hudih bojih v mestu Nasirija sicer prečkalo reko Evfrat. Koalicijske enote so prevzele tudi popoln nadzor nad pristaniškim mestom Um Kasr na jugu Iraka. Britanske sile pa so potem, ko so v prodiranju proti Basri v ponedeljek v predmestju naletele na silovit odpor, sporočile, da je Basra odslej vojaška tarča. To pomeni, da si bodo prizadevale zavzeti to drugo največje iraško mesto. Toda, kot je priznal poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske, general Richard Myers, koalicijske sile čakajo še težji boji, čeprav operacija poteka "skoraj tako, kot smo načrtovali". Predstavnik 3. pehotne divizije je medtem potrdil, da ameriške sile na jugu Iraka pogrešajo dva vojaška helikopterja vrst appache in black hawk. V ZDA so se nadaljevali tako protesti za kot proti vojni, poročajo tuje tiskovne agencije.

Sicer še vedno ni jasno, ali bodo britanske sile prodrle v Basro in se v neposrednih bojih soočile z iraško vojsko, saj London trdi, da se želijo čimdlje izogniti spopadom v urbanih središčih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je v torek poročala ameriška televizija CBS, pa naj bi bili iraški vojaški poveljniki pripravljeni uporabiti kemično orožje za obrambo Bagdada. Ameriški vojaški uradniki so namreč za CBS potrdili, da imajo pripadniki elitne republikanske garde zemljevide Bagdada in okolice, na katerih so rdeče črte, ki jih Američani ne smejo prestopiti.

Po iraških podatkih je bilo v ameriško-britanskem bombardiranju Bagdada in drugih iraških mest od ponedeljka zvečer ubitih 16 iraških civilistov, 95 pa je bilo ranjenih. Britansko obrambno ministrstvo pa je medtem potrdilo, da je v spopadih v okolici Basre umrl še drugi britanski vojak, in sicer blizu mesta Al Zubajr. Tu so boji v ponedeljek zahtevali tudi prvo smrtno žrtev med britanskimi vojaki. V Iraku je doslej umrlo že 18 britanskih vojakov.

Tiskovni predstavnik centralnega poveljstva ameriške vojske v Katarju, general Victor F. Renuart, pa je potrdil, da so med torkovimi boji na območju Nasirije umrli tudi ameriški vojaki, toda števila žrtev ni navedel. Renuart je dejal, da so ameriške sile v zadnjih dneh uničile šest naprav za motenje satelitskih signalov, ki jih je Irak uporabljal za motenje delovanja ameriškega vodenega orožja. Renuart je pojasnil, da je Irak uporabil naprave, ki jih je dobil od druge države, ni pa navedel, od katere.

ZDA so sicer pred kratkim očitale Moskvi, da je Bagdadu dobavljala bojno tehnologijo. Šlo naj bi predvsem za oddajnike za motenje signalov satelitsko vodenih ameriških manevriranih raket in daljnoglede za nočno opazovanje, s čimer je Rusija po mnenju Bele hiše kršila embargo ZN na prodajo orožja Iraku. Ameriške obtožbe o domnevni ruski dobavi orožja Iraku je v torek zavrnil ruski predsednik Vladimir Putin.

Britanski premier Tony Blair pa je v torek Iračanom zagotovil, da jih vojna koalicija tokrat ne bo pustila na cedilu in da bo pregnala z oblasti iraškega predsednika Sadama Huseina in njegov režim. Blair se bo v sredo in četrtek v Camp Davidu sestal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, v četrtek zvečer pa v New Yorku z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom. Blair in Bush bosta govorila o poteku operacije in diplomatskih posledicah dogodkov na prihodnost.

Bagdad je v torek sicer pozval ZN, naj obnovijo programe humanitarne pomoči iraškemu prebivalstvu. Iraški minister za trgovino Mohamed Saleh je ZDA in Veliki Britaniji očital, da od začetka vojne v Iraku ovirajo pošiljke iz programa Nafta za hrano. Ob tem je povedal, da ima Irak še za šest mesecev zalog, v bankah pa dovolj razpoložljivih finančnih sredstev za plačilo humanitarne pomoči za dve leti.

Na nevarnost "humanitarne katastrofe" v Iraku je pred pred Komisijo ZN za človekove pravice v Ženevi opozoril tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer. V Iraku so razmere kritične zlasti v Basri, kjer kakim 1,3 milijona prebivalcem po besedah generalnega sekretarja ZN Annana in Mednarodnega odbora Rdečega križa grozi humanitarna katastrofa, če jim ne bodo znova omogočili dostopa do električnega toka in pitne vode, brez katerih so zaradi spopadov že nekaj dni.

Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je v ponedeljek za televizijo Fox poudaril, da vojna ni videoigra in da so ameriški vojaki po petih dneh vojaških operacij dosegli izjemen napredek. Iraški odpor je ocenil kot razpršen in neorganiziran ter izrazil prepričanje, da je iraški režim odpisan. Powell je zavrnil trditve, da vojaška operacija ni legitimna, pri čemer se je skliceval na resolucijo VS ZN 1441. Poudaril je še, da vse večje število držav vstopa v tako imenovano koalicijo pripravljenih, ki sedaj šteje že 46 držav.

Ameriški predsednik George Bush je v torek v Pentagonu potrdil, da je uradno zaprosil ameriški kongres za 74,7 milijarde dolarjev za pokritje uvodnih stroškov vojne proti Iraku. V vsoti 74,7 milijarde dolarjev za pokritje uvodnih stroškov vojne proti Iraku je za Pentagon in vojno predvidenih 62 milijard dolarjev, 3,5 milijarde dolarjev bo šlo za notranji boj proti terorizmu, do osem milijard dolarjev pa bo namenjenih za humanitarno pomoč Iraku, utrditvi varnosti za ameriška predstavništva v tujini in pomoč zaveznikom, kot so Izrael, Egipt, Jordanija, morda pa tudi Turčija.

Predstavniki držav Arabske lige so po zasedanju v Kairu v ponedeljek sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo takojšen in brezpogojen umik ameriških in britanskih enot iz Iraka. Resolucija ugotavlja, da napad na Irak ogroža svetovni mir in predstavlja kršitev ustanovne listine ZN. Resolucija prav tako zahteva sklic izredne seje VS. Iraško vodstvo se je nad domnevno pomanjkljivo podporo arabskih držav že pritožilo. Savdska Arabija je sicer navezala stike tako z ZDA kot z Irakom in obema stranema predložila mirovni načrt. Savdski zunanji minister Saud Al Fajsal ni navedel podrobnosti o načrtu. Papež Janez Pavel II. pa je v torek vse strani, vpletene v vojno, pozval, naj spoštujejo dostojanstvo nasprotnikov.

V ZDA so se tudi v ponedeljek nadaljevale protivojne demonstracije, pa tudi demonstracije v podporo ameriškim vojakom v Iraku. Potem ko je policija pretekli teden aretirala več tisoč ljudi, so bile ponedeljkove protivojne demonstracije nekoliko manjše, kljub temu pa je bilo nekaj sto ljudi aretiranih. Doslej še ni prišlo do hujših spopadov med obema skupinama demonstrantov. V New Yorku je bilo v ponedeljek večinoma mirno, v San Franciscu, ki je postal žarišče odpora proti vojni, pa je policija aretirala nekaj več kot 100 ljudi. Manjši protesti so potekali tudi v drugih ameriških mestih. V Veliki Britaniji in Avstraliji pa je začetek vojaške operacije v Iraku močno povečal podporo vojni, v kateri sodeluje tudi britanska vojska.

Sicer pa je ameriška obveščevalna agencija (CIA) na podlagi najnovejšega televizijskega posnetka iraškega predsednika Sadama Huseina prepričana, da je iraški voditelj še vedno živ, v torkovi izdaji piše ameriški časnik Washington Post.