Kronologija iraške vojne:

Po navedbah BBC je sicer prodor ameriških sil proti Bagdadu precej počasnejši, kot je sprva pričakovala ameriška vojska, čeprav je poveljnik sil koalicije v Perzijskem zalivu Tommy Franks napredovanje v Iraku označil kot "hitro in presenetljivo". Franks je tudi povedal, da koalicijske sile zadržujejo okoli 3000 vojnih ujetnikov. Dejal je tudi, da je usoda pilotov ameriškega helikopterja apache, ki je v ponedeljek strmoglavil ali bil sestreljen nad Irakom, nejasna. Britansko obrambno ministrstvo je medtem potrdilo, da je v ponedeljek na jugu Iraka med boji umrl prvi britanski vojak, britanski premier Tony Blair pa je v britanskem parlamentu zatrdil, da je prvenstveni cilj napadov na Irak čimprej prispeti do Bagdada in pospešiti konec iraškega režima. Iraški voditelj Sadam Husein pa je ljudstvo znova nagovoril po televiziji in zatrdil, da je zmaga blizu.

V iraški prestolnici, ki je bila v nedeljo zvečer tarča enega najsilovitejših bombardiranj - ta so se intenzivno nadaljevala tudi v ponedeljek -, je po navedbah iraškega ministra za informiranje Sajida Al Sahafa v napadih umrlo 62 civilistov, več sto pa je bilo ranjenih. Eksplozije je bilo v Bagdadu slišati tudi večkrat v ponedeljek. Ameriške in britanske sile so napadale tudi mesto Mosul na severu države, tam pa je bilo slišati tudi več eksplozij iz smeri naftnega območja Kirkuk. Napadali so tudi kraj Pirdaud na razmejitveni črti med Kurdistanom in preostankom Iraka.

Pri kopenskem vdiranju proti Bagdadu pa se koalicijske sile soočajo z močnim odporom iraške vojske. Kot je poročala britanska televizija BBC, je prišlo do silovitih spopadov v okolici šiitskega verskega kraja Kerbala okoli 80 kilometrov južno od Bagdada. Iraška vojska še vedno nudi odpor tudi v pristaniškem mestu Um Kasr in drugem največjem iraškem mestu Basra na jugu Iraka. V njegovi okolici naj bi potekali ostri boji med iraškimi in koalicijskimi vojaki. Iraške sile naj bi se vkopale v središču sicer obkoljenega mesta. Basro naj bi napadla tudi ameriška in britanska letala, iz mesta pa so se dvigali veliki oblaki dima.

Ameriške sile so v ponedeljek začele tudi napad na mesto Nasirija na jugu Iraka, kjer se že več dni soočajo z močnim iraškim odporom. Kot je navedel neimenovani ameriški poveljnik, je "to začetek napada," pri tem pa dodal, "da že zamujamo". Napad naj bi se začel z intenzivnim bombardiranjem, potem ko sta kolona oklepnikov in dve koloni amfibijskih vozil zasedli položaje okoli mesta. Nasilni spopadi okoli Nasirije so v nedeljo na ameriški strani terjali tudi smrtne žrtve - po uradnih podatkih manj kot deset -, bili so tudi ranjeni, dvanajst ljudi pa pogrešajo.

"Ameriški marinci so računali, da bodo sedaj že precej bližje Bagdadu," pa je poročal dopisnik BBC, ki spremlja enote, ki prodirajo proti iraški prestolnici. Dodal je še, da ameriški poveljniki niso že tako zgodaj pričakovali tako srditega odpora. BBC je še poročal, da iraške sile napadajo koalicijske predvsem iz zased, prodor proti Bagdadu pa otežujejo še peščeni viharji.

Iraška državna televizija je prikazala posnetke ameriškega helikopterja apache, ki naj bi ga - skupaj še z enim - sestrelili pri Karbali. Poveljnik Franks pa je povedal, da je usoda pilotov helikopterja apache, ki je strmoglavilo ali bilo sestreljeno med operacijami proti iraški republikanski gardi blizu Bagdada, nejasna.

Franks je na novinarski konferenci v Katarju pred tem povedal, da so koalicijske sile pripravljene tudi na neprestan odpor s strani Iraka. Dejal je tudi, da ameriške in britanske sile zadržujejo okoli 3000 vojnih ujetnikov. Dodal je, da je mnogo iraških vojakov le odvrglo orožje, niso pa se predali. Franks tudi trdi, da imajo stike z več poveljniki iraških enot in se z njimi pogovarjajo o predaji.

Iraški predsednik Sadam Husein je znova nagovoril Iračane in obljubil, da je iraška zmaga "blizu". Ob tem je državljane pozval, naj se še naprej upirajo ameriškim in britanskim vojakom. "Zmaga bo kmalu naša!" je zagotovil Sadam Husein in dodal, da bodo Iračani udarili, "kot jim je bog zapovedal". Iraški zunanji minister Nadži Sabri je ponovno zatrdil, da je Sadam Husein kljub silovitim bombnim napadom na njegovo palačo v Bagdadu še vedno živ in zdrav.

Po smrti britanskega vojaka v ponedeljkovih spopadih, ki jo je potrdilo britansko obrambno ministrstvo, je od začetka vojne v Iraku skupno umrlo že 17 britanskih vojakov.

Ameriška raketa je v nedeljo v bližini iraško-sirske meje zadela sirski avtobus, pri čemer je umrlo pet civilistov, deset pa jih je bilo ranjenih. V avtobusu so bili Sirci, ki so zaradi vojne v Iraku bežali v domovino.

Namestnik vrhovnega poveljnika zavezniških sil v vojni proti Iraku, general John Abizaid, je v noči na ponedeljek na novinarski konferenci dejal, da je bila nedelja najtežji dan za zaveznike in da so posebej hudi boji potekali okrog mesta Nasirija in Nadžafa. Dejstvo, da ni videti množičnih predaj, pa Abizaid pripisuje temu, da Iračani tokrat niso ujeti v past kot leta 1991 v Kuvajtu.

V nedeljo so ogorčenje v ZDA povzročili posnetki ameriških vojakov v iraškem ujetništvu, ki pa jih ameriške televizije niso objavile, ker jih je Pentagon prosil, naj počakajo, dokler uradno ne obvestijo njihovih družinskih članov. Na posnetkih iraške televizije, ki jih je prenašala arabska satelitska televizija Al Džazira, je pet ujetih Američanov in štiri trupla. Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek pozval Irak, naj upošteva načela mednarodnega prava, ki se nanašajo na ravnanje z vojnimi ujetniki. Mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch pa je ZN pozvala, naj poskrbijo za zaščito vojnih ujetnikov.

Iraški zunanji minister Sabri je Izrael obtožil, da neposredno sodeluje v napadu na Irak. V mestni četrti iraške prestolnice El Dura so namreč po njegovih besedah odkrili neeksplodirano izraelsko raketo. Med zalivsko vojno leta 1991 je Irak izstrelil več raket na izraelsko ozemlje, na kar pa Izrael takrat na željo ZDA ni odgovoril.

Turčija je medtem zvezi NATO zagotovila, da v severni Irak ni poslala svojih vojakov, ter tako skušala pomiriti Nemčijo in Belgijo, ki sta konec minulega tedna zagrozili, da bosta umaknili svoje pripadnike v zavezniških silah v državi. Te je zveza NATO poslala v Turčijo za zaščito zaveznice v primeru vojne v Iraku, dogovor pa dosegla šele po večtedenskih pogajanjih, v katerih so ukrepu močno nasprotovale tri članice, ob Nemčiji in Belgiji še Francija, ki so ostre nasprotnice vojne v Iraku.

Kot so dejali diplomatski viri po zasedanju veleposlanikov zveze NATO tako v sestavi Severnoatlantskega sveta (NAC) kot odbora za obrambno načrtovanje (DPC), naj bi turška zagotovila Berlin in Bruselj zaenkrat pomirila; obe državi so konec minulega tedna razburila medijska poročila, da naj bi Ankara na sever Iraka že poslala okrog tisoč specialcev. Kljub temu sicer Turčija dopušča možnost, da utegne na sever te sosednje države, ki so jo minuli teden začele napadati ameriško-britanske sile, poslati svojo vojsko, da bo preprečila morebitni begunski val in nestabilnost v regiji. Pred morebitnim ukrepanjem v tej smeri je sicer Turčijo posvarila tudi Evropska unija, in to na vrhunski ravni konec minulega tedna.

Med ZDA in Rusijo pa je izbruhnil spor zaradi domnevne ruske dobave orožja Iraku. Ameriška administracija je prvič javno očitala Moskvi, da je Bagdadu dobavljala bojno tehniko. "Takšna dejanja so zelo zaskrbljujoča," je v Washingtonu poudaril tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer. Kot je povedal, imajo ZDA konkretne dokaze, da so ruska podjetja iraškemu režimu nudila pomoč in prepovedane snovi, kot so daljnogledi za nočno opazovanje, tehnološko razvite sisteme protizračne obrambe in protitankovske rakete. S tem so po navedbah Bele hiše kršila embargo ZN na prodajo orožja Iraku. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je očitek odločno zavrnil.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je zatrdil, da ZN ne nameravajo kolonizirati Iraka, kot so jih obtožile iraške oblasti. Po Annanovih besedah je iraške obtožbe sicer mogoče razumeti glede na to, da je Irak v vojni. Iraški veleposlanik pri ZN Mohamed Al Duri je namreč minuli teden obtožil Annana, da želi postati visoki komisar za razdeljevanje sredstev, pridobljenih s prodajo iraške nafte, in Irak spremeniti v kolonijo. Al Duri se je tako odzval na Annanov predlog VS ZN, naj mu preda pristojnosti nad izvajanjem programa Nafta za hrano, ki so bile doslej v pristojnosti iraške vlade. ZN so programa Nafta za hrano začasno prekinili 17. marca.

Vojna v Iraku doslej še ni povzročila večjega vala beguncev v nobeno od sosednjih držav Iraka, je v sporočilu za javnost danes v Ženevi sporočil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Po podatkih UNHCR so v nedeljo iraško-sirsko mejo severozahodno od Mosula, prestopili prvi begunci od začetka vojne v Iraku. Skupino 14 Iračanov so namestili v begunskem taborišču UNHCR El Hol. Kljub podatkom o razseljevanju prebivalcev v Kurdistanu na severu Iraka se iraški civilisti doslej še niso približali meji s Turčijo, razmere pa so mirne tudi na mejah Iraka z Iranom in Jordanijo.

Potem ko je Češka že v petek izgnala štiri predstavnike iraškega veleposlaništva v Pragi, je v ponedeljek to storila še z odpravnikom poslov. Kot prva država po začetku vojne v Iraku je iraške diplomate v nedeljo izgnala Jordanija. Italijo pa so v ponedeljek zapustili štirje iraški diplomati, ki so jih oblasti izgnale prav tako v nedeljo.

Velika večina Američanov pa še naprej podpira vojno v Iraku, vendar pa se med njimi že kaže zaskrbljenost. To je pokazala v ponedeljek objavljena javnomnenjska raziskava inštituta Gallup, ki sta jo naročila ameriška televizija CNN in časnik USA Today. Stališče ameriške administracije do Iraka podpira 72 odstotkov Američanov, medtem ko vojni v Iraku nasprotuje 25 odstotkov Američanov.

Sicer pa so se po svetu tudi v ponedeljek nadaljevali protivojni protesti. Tako je proti vojni v Iraku v Kairu demonstriralo več tisoč ljudi, predvsem študentov. Med protivojnimi protesti v indijskem delu Kašmirja je bilo v ponedeljk ranjenih deset ljudi. Policija v Šrinagarju je demonstrante, ki so metali kamenje na avtomobile in varnostne sile, razgnala s solzivcem. V avstralski parlament v Canberri pa je skušalo vdreti več sto demonstrantov, ki so zahtevali umik avstralskih vojakov iz Iraka. Protivojni protesti so potekali tudi v Hamburgu in v Italiji.

Vojaško posredovanje, ki so ga ameriške in britanske sile sprožile proti Iraku, je Severno Korejo spodbudilo k pripravam na "legitimno obrambo", je v sporočilu za javnost zapisalo severnokorejsko zunanje ministrstvo.