Kronologija iraške vojne:

Medtem ko je Pentagon navajal, da so napadi v Iraku uspešni, je iraška televizija je objavila posnetke, na katerih je bilo videti najmanj šest ubitih vojakov, domnevno ameriških, ter štiri mlade moške in žensko, ki so jih predstavili kot vojne ujetnike. V napadih naj bi v zadnjih 24 urah umrlo 77 iraških civlistov, od začetka operacij pa tudi že dva tuja novinarja, tri pa pogrešajo. Ameriške sile pogrešajo do deset vojakov. Ameriškim silam v Kuvajtu se je v nedeljo zgodil tudi incident v lastnih vrstah. Ameriški vojak je namreč odvrgel granate med tovariše, pri čemer je en vojak umrl, 13 pa je ranjenih. Nad Irakom blizu kuvajtske meje je izginilo britansko letalo z dvema pilotoma, ki ga je po nesreči zadela ameriška raketa patriot; pilota pogrešajo. Po svetu pa so se nadaljevali protivojni protesti.

V noči na nedeljo je Bagdad utrpel štiri vale napadov, ki jim je sledila vrsta močnih napadov tudi čez dan, na katere je iraška protiletalska obramba odgovorila. Ameriške sile so v nedeljo tudi prvič bombardirale Tikrit, rojstno mesto iraškega predsednika Sadama Huseina.

Kot je v soboto v Pentagonu povedal ameriški general Stanley McChrystal, so ameriške sile in zavezniki od petka izstrelili 400 manevrirnih izstrelkov tomahawk z ladij in podmornic ter 100 tomahawkov iz letal. Izvedli so več kot 1000 bojnih poletov in na Irak odvrgli še 700 pametnih bomb. Po njegovih besedah so ameriške sile tudi uspešno prečkale reko Evfrat. Poročevalec francoske agencije AFP je v nedeljo popoldne sporočil, da so ameriške kopenske sile, ki napredujejo z juga Iraka, le še kakih 100 kilometrov oddaljene od Bagdada. Zadovoljsto nad potekom operacij je v nedeljo izrazil ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld.

V noči na nedeljo je v iraški Kurdistan v okviru priprav na odprtje severne fronte v Iraku s štirimi letali prispelo več pripadnikov ameriških specialnih enot, je navedel neimenovani kurdski predstavnik. Šlo naj bi za 280 ameriških specialcev, večina pa naj bi se jih namestila nedaleč od enklave blizu iranske meje, ki je v rokah skrajne kurdske skupine Ansar Al Islam. V ameriških zračnih napadih na taborišči Ansar Al Islama in skrajne skupine Džamat Islamija je bilo po poročanju arabske televizije Al Džazira v nedeljo ubitih najmanj 35 ljudi.

Medtem je 12 ameriških vojaških ladij, ki prevažajo opremo za 4. pehotno divizijo prečkalo Sueški prekop in se odpravilo proti Perzijskemu zalivu. Ameriška vojska naj bi v soboto dokončno opustila načrte, da bi odprla severno fronto proti Iraku iz Turčije. Ladje so pred turško obalo več tednov čakale na zeleno luč Ankare, ki pa je ni bilo. Kljub temu so se turški in ameriški diplomati ter vojaški predstavniki po poročanju turške tiskovne agencije Anatolija v Ankari pogovarjali o morebitnem sodelovanju na severu Iraka.

Ameriške in britanske sile med prodiranjem v Irak doslej niso odkrile orožja za množično uničevanje. Avstralske sile pa so po navedbah avstralskega obrambnega ministra Roberta Hilla v noči na nedeljo v Iraku odkrile skladišče balističnih raket in ga uničile.

Iraški zunanji minister Nadži Sabri, ki je v nedeljo prispel v Kairo, je zatrdil, da nobeno od iraških mest ni padlo v roke koalicijskih sil. Tudi pristaniško mesto Um Kasr, za katerega protiiraška koalicija že od četrtka trdi, da je v njenih rokah, se po Sabrijevih trditvah še naprej upira. Tudi britanska vojska je po navedbah AFP sporočila, da je v Um Kasru še več "žepov odpora".

Ameriški obrambni sekretar Rumsfeld je medtem na ameriški televiziji CBS protestiral proti posnetkom ubitih in ujetih domnevnih ameriških vojakov, ki jih je objavila iraška televizija, povzela pa arabska Al Džazira in tudi CBS. Rumsfeld je posnetke označil kot kršitev Ženevskih konvencij. Med petimi ujetimi vojaki ameriške vojske, ki so jih je prikazala iraška televizija, sta bila tudi 30-letna temnopolta ženska in hudo ranjen vojak.

Ujetniki so navedli, da so pripadniki 507. vzdrževalne enote. Navedli so tudi, da prihajajo iz ameriških zveznih držav Kansas, Teksas in New Jersey. Trupla ubitih vojakov so bila delno izmaličena. Iraška televizija ni podala nobenih podatkov, koliko ameriških vojakov je bilo ubitih. Da je Irak zajel vojne ujetnike, je dopoldne povedal iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan, ki je tudi napovedal, da jih bodo pokazali po televiziji.

Ameriške in britanske sile so sicer od začetka napadov na Irak uradno priznale, da sta bila v bojih v petek ubita dva ameriška marinca, v nesrečah helikopterjev pa je umrlo 19 ameriških in britanskih vojakov. Centralno poveljstvo ameriške vojske v Katarju je potrdilo, da je v nedeljski prometni nesreči na jugu Iraka umrl ameriški vojak. Rumsfeld je navedel, da pogrešajo do deset ameriških vojakov in dodal, da so verjeno padli v iraške roke. Tiskovna predstavnica ameriškega oporišča Ramstein v Nemčiji pa je sporočila, da bodo v ponedeljek prvič od začetka vojne v Iraku na zdravljenje v Nemčijo pripeljali 14 ameriških vojakov.

Visoki predstvnik britanskega zunajnega ministrstva Mike O'Brien je v Londonu dejal, da je bil Sadam Husein v prvih napadih na Bagdad, ki so bili usmerjeni prav nanj, morda lažje ranjen, vendar je napad preživel. Po navedbah O'Briena imajo podatke, po katerih naj bi Husein območje napada zapustil v reševalnem vozilu.

V Iraku sta doslej umrla tudi dva novinarja, tri pa pogrešajo. Med napadom na Basro je bil v soboto ubit ruski novinar, v iraškem delu Kurdistana pa je bil v soboto ubit avstralski snemalec. Na jugu Iraka pogrešajo tri člane novinarske ekipe britanske televizije ITN. Eden med njimi je po poročanju BBC najverjetneje mrtev. V Mosulu so bili v soboto zvečer ubiti štirje jordanski študentje.

Iraški minister za informiranje Mohamed Sajed al Sahaf je v nedeljo dopoldne Bagdadu povedal, da je bilo v zadnjih 24 urah v Iraku ubitih 77 civilistov, 503 pa je bilo ranjenih. Vse smrtne žrtve so umrle v Basri, tam pa je bilo tudi 366 ranjenih. V Bagdadu je bilo po iraških navedbah v noči na nedeljo ranjenih 106 civilistov.

Potem ko je Nemčija v soboto zaradi poročil o domnevnem vdoru turških sil na sever Iraka zagrozila, da bo umaknila svoje posadke letal awacs, ki jih je NATO napotil v Turčijo v okviru ukrepov za njeno zaščito pred morebitno grožnjo iz Iraka, je podobno v nedeljo storila tudi Belgija. Belgijski zunanji minister Louis Michel je tako dejal, da bo tudi njegova država umaknila svoje posadke awacsov iz Turčije, če bodo turške sile vdrle v Irak.

V Kurdistanu na severu Iraka je svoje domove zapustilo od 300.000 do 450.000 ljudi, so pokazali v soboto objavljeni zadnji podatki ZN o humanitarnih razmerah v Iraku. V Siriji so v soboto začeli postavljati šotore za iraške begunce, čeprav se begunci tri dni po začetku vojne v Iraku še niso pojavil. Tudi Iran je v soboto potrdil, da ni znakov o gibanju iraških beguncev.

Kljub ameriški prisotnosti v zahodnem Iraku so se izraelske oblasti ocenile, da nevarnost iraškega napada na Izrael z nekonvencionalnim orožjem še vedno obstaja, zato ostaja država do nadaljnjega v stanju pripravljenosti, je sporočila izraelska vojska.

Papež Janez Pavel II., goreč nasprotnik vojne, je dejal, da so njegove misli pri žrtvah konflikta v Iraku, katerim je namenil svoje molitve. Papež je sicer že v soboto javno obsodil ameriško vojaško posredovanje v Iraku in oborožen konflikt označil za grožnjo celotnemu človeštvu. Kitajski zunanji minister Li Zhaoxing je medtem v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom zahteval ustavitev vojne v Iraku.

Italijanska vlada je v nedeljo na ameriško prošnjo izgnala štiri iraške diplomate. Kot je sporočilo italijansko zunanje ministrstvo, so ti že zapustili državo, v Rimu pa bo za zdaj ostal le iraški odpravnik poslov. Že pred tem je pet iraških diplomatov izgnala jordanska vlada. Jordanske oblasti izgona niso komentirale.

V svetu so se nadaljevali protesti proti vojni. Protesti so potekali v Indoneziji, Avstraliji, Jordaniji in Egiptu. Množični protesti, ki so jih zaznamovale tudi številne aretacije, so potekali tudi v San Franciscu in New Yorku. Nasilje je zaznamovalo tudi proteste v Bahrajnu in Madridu, v Italiji pa so se mirnim protestnikom med drugim pridružili udeleženci rimskega maratona. Prvič so protiameriški protesti potekali tudi v Afganistanu.