Kronologija iraške vojne:

Zavezniki so Bagdad v soboto napadli dvakrat z raketami in manevrirnimi raketami, pri čemer so po iraških podatkih umrli trije ljudje, več kot 250 jih je ranjenih, v napadu na Basro pa naj bi umrlo 50 ljudi. Iraški minister za informiranje Mohamed Sajed el Sahaf je pred tem povedal, da so nočni napadi na Bagdad zahtevali 207 žrtev med civilisti. Iraška vojska je pred napadi v okolici Bagdada začela zažigati jarke, napolnjene z nafto, da bi črni dimni oblaki preprečili zračne napade. Sicer je ameriška vojska potrdila tudi zavzetje mesta Nasirija na jugovzhodu Iraka, strateško pomemben Um Kasr pa naj bi bil tudi že v rokah zaveznikov. V ameriškem bombardiranju položajev iraških Kurdov na severu Iraka naj bi umelo najmanj 45 ljudi. V trčenju britanskih helikopterjev je umrlo sedem zavezniških vojakov, v središču Iraka pa so bili po navedbah britanske televizijske mreže Sky ubiti štirje ameriški vojaki, ki naj bi padli v zasedo. Več milijonov protestnikov po svetu je znova izrekalo nasprotovanje vojni v Iraku.

Vojna proti Iraku bo morda daljša in težavnejša, kot je bilo predvideno, vzpostavitev demokratičnega režima pa bo zahtevala dolgoročno ameriško navzočnost, je v soboto zatrdil ameriški predsednik George Bush. "Naš cilj - zagotoviti varnost držav, ki jim pomagamo, in mir v svetu - je pravičen. Naša misija je jasna, to je odstraniti orožje za množično uničevanje v Iraku, ustaviti podporo Sadama Huseina terorizmu in osvoboditi iraški narod," je po poročanju AFP še poudaril Bush v tedenskem radijskem nagovoru.

Poveljnik ameriških sil v Zalivu, general Tommy Franks, je v prvi izjavi za novinarje od začetka ameriške vojne v Iraku poudaril, da bo kampanja proti Iraku takšna, kot je še ni bilo v zgodovini. Kot je še dejal v Katarju, od koder poveljuje ameriški vojski v vojni proti Iraku, bo napad na Irak "šokiral in presenetil", v njem pa bo uporabljeno strelivo v takšnem obsegu kot še nikoli doslej. Sicer je Franks izrazil zadovoljstvo nad potekom vojaških operacij v Iraku. Kot je še dejal, imajo ameriško-britanske sile že "od 1000 do 2000" iraških vojnih ujetnikov, "na tisoče" drugih pa je na begu. Po Franksovih besedah tudi ni nobenega dvoma, da Irak poseduje orožje za množično uničevanje. Glede tega, kje bi se lahko nahajal iraški voditelj Sadam Husein, pa je ameriški poveljnik dejal, da niti približno ne ve, kje bi lahko bil.

Po tretjem valu napadov na Bagdad v noči na soboto naj bi bilo poškodovanih več stavb na območju ene od predsedniških palač Sadama Huseina, med njimi pa so tudi vladna stavba, stavba državne varnostne službe in urad za statistiko. Ameriška televizija ABC, ki se sklicuje na vire pri CIA, pa je poročala, da so bili v četrtkovem uvodnem ameriškem zračnem napadu na Irak ubiti trije visoki predstavniki režima Sadama Huseina. Britanski obrambni minister Geoff Hoon je medtem v Londonu povedal, da je bil tretji val napadov na Bagdad usmerjen proti iraškemu orožju za množično uničevanje, osrednje tarče pa so bili vojaški cilji. Po podatkih Pentagona so od začetka ofenzive na Bagdad izstrelili kakih 1500 manevrirnih raket in bomb.

Ameriške in britanske enote so po poročanju BBC zavzele drugo največje iraško mesto Basra na jugu države, ki naj bi ga napadle z bojnimi letali F-16. Zavezniki zagotavljajo, da imajo nadzor nad mestom, po njihovih podatkih pa naj bi se predalo na stotine iraških vojakov. Pred tem je Pentagon sporočil, da se je ameriškim marincem predala celotna 51. iraška divizija z 8000 vojaki, kar pa je Irak je zanikal. Nadaljevali so se tudi boji za strateško pomembno pristanišče Um Kasr na jugu države. Po poročanju novinarja BBC je mesto na splošno že v rokah zaveznikov, vendar pa še obstajajo "iraška gnezda upora, ki jih britanske in ameriške enote poskušajo izprazniti".

Po podatkih turške strani pa so siloviti zračni napadi na Bagdad zahtevali 207 žrtev med civilisti. Iraški minister za informiranje Mohamed Sajed el Sahaf je pojasnil, da so žrtve prepeljali v pet bagdadskih bolnišnic, pri čemer ni razlikoval med ranjenimi in mrtvimi. Safah je tudi zanikal ameriške trditve o uspehih zavezniških sil na jugu in zahodu Iraka in povedal, da je iraški predsednik Sadam Husein iraškim vojakom ukazal, da morajo z morebitnimi vojaškimi ujetniki ravnati v skladu z ženevsko konvencijo. Siloviti boji po njegovih besedah še naprej potekajo za pristaniško mesto Um Kasr.

Vojna v Iraku naj bi zahtevala tudi žrtev med novinarji. V napadu z avtomobilom bombo na severu Iraka je namreč po nepotrjenih podatkih umrl avstralski novinar in še najmanj pet ljudi, je sporočil novinar BBC. Ameriška televizija MSNBC je poročala, da je šlo za samomorilski napad, v katerem sta umrla tudi dva Kurda. Za napad bi lahko bila odgovorna iranska teroristična organizacija. V bližini Basre pa pogrešajo skupino sodelavcev britanske televizije TTV. Organizacija za zaščito novinarjev Novinarji brez meja je danes od vojskujočih strani zahtevala, naj zaščitijo življenja novinarjev, ki poročajo o vojni v Iraku.

Iraško vojaško vodstvo pa je sporočilo, da je v napadih na Kuvajt po začetku ameriškega posredovanja v Iraku uporabilo rakete kratkega dosega vrste al samud in al fatah. Kuvajtska stran sicer trdi, da so bile v napadih uporabljene rakete vrste scud, ki jih Irak v skladu z resolucijo ZN ne bi smel več imeti, ter rakete kitajske izdelave.

Poveljnik avstralskih sil v Iraku, general Peter Cosgrove, pa je povedal, da črpališča nafte na jugu Iraka varujejo zavezniške sile, škoda zaradi gorečih naftnih polj pa je očitno manjša, kot so sprva ocenjevali. Cosgrove je ocenil, da gre pri tem za pomemben dosežek zavezniških sil, saj bo nadzor nad črpališči nafte preprečil morebitno ekološko katastrofo, saj Iračani ne bodo mogli zažgati naftnih polj.

Iranska tiskovna agencija Irna, ki jo povzema AFP, pa je poročala, da so ameriška in britanska letala v soboto na jugu Iraka znova kršila iranski zračni prostor na območju Abadana na skrajnem jugozahodu države, na iransko ozemlje pa sta padli tudi dve raketi. Kot še navaja Irna, sklicujoč se na nekega iranskega vojaškega poveljnika, so zavezniška letala od petka najmanj trikrat kršila iranski zračni prostor.

Sicer je v Irak v soboto vkorakalo še 8000 britanskih vojakov. Kot je poročal BBC, naj bi padalci in "puščavske podgane" britanskih posebnih enot zavarovali naftna polja na jugu države, kjer so tudi prestopili mejo. V regiji se tako skupno nahaja 45.000 britanskih vojakov, je poročala agencija dpa.

Turška televizija CNN-Tuerk je v noči na soboto tudi poročala, da je na sever Iraka vkorakalo kakih tisoč turških vojakov, kar pa je turška vojska zanikala. Informacija o vstopu turških sil v Irak pa je sprožila buren odziv Nemčije in Rusije. Nemčija je zagrozila, da bo umaknila svoje posadke radarskih letal awacs, ki jih je zveza NATO v okviru ukrepov za zaščito svoje članice pred morebitno grožnjo iz Iraka napotila v Turčijo, če bo Ankara poslala v Irak svoje enote. To sta v soboto sporočila nemški zunanji in obrambni minister, Joschka Fischer in Peter Struck, po sestanku varnostnega kabineta kanclerja Gerharda Schroederja. Rusija je domnevni vstop turških enot v Irak ocenila kot "novo poslabšanje razmer v Iraku". Samovoljnemu prihodu turških vojakov v Irak sicer močno nasprotujejo tudi ZDA.

Pentagon je objavil lastni seznam 45 držav ameriških partneric v boju proti iraškemu režimu Sadama Huseina, poroča AP. Gre za države, ki so se javno opredelile do posega v Iraku, na njem pa ni nekaterih držav, ki sicer dejansko podpirajo ameriško vojno, a tega ne priznajo javno. Kot poroča AP, gre pri tem za države kot so Savdska Arabija, Jordanija, Katar, Združeni Arabski Emirati, Bahrajn in Oman, ki pa vse omogočajo ameriški vojski, da proti Iraku deluje z njihovega ozemlja. Na seznamu Pentagona prav tako ni Slovenije.

Iraški veleposlanik pri ZN Mohamed Alduri je v petek v New Yorku generalnega sekretarja ZN Kofija Annana obtožil kršenja ustanovne listine ZN, ker ni obsodil ameriškega napada na Irak in ker je iz Iraka umaknil osebje ZN. Aldurijeva obtožba je posledica Annanovega predloga VS ZN, naj mu preda pristojnosti nad izvajanjem programa nafta za hrano, ki so bile doslej v pristojnosti iraške vlade. Alduri je tudi zatrdil, da je Annan to storil po ameriškem nareku.