Kronologija iraške vojne:

KOREJA (1950-1953) - Korejska vojna je sicer potekala pod pokroviteljstvom Združenih narodov, dejansko pa so jo vodile ZDA. Umrlo je 33.000 ameriških vojakov ter okoli milijon severnokorejskih in kitajskih borcev.

SUEZ (1956) - Med boji na Sueškem prekopu je 6. ameriška flota evakuirala 2500 Američanov, ki so živeli na tem območju. ZDA so francosko-izraelsko-britansko koalicijo prisilile v umik z območja.

LIBANON (15. julij 1958) - 3200 ameriških marincev se je izkrcalo na libanonsko obalo, da bi "varovali ameriška življenja in pomagali libanonski vladi". S posredovanjem ameriških marincev se je končala državljanska vojna med kristjani in muslimani.

KUBA (17. april 1961) - Nasprotniki kubanskega predsednika Fidela Castra so se skušali z ameriško pomočjo izkrcati v Prašičjem zalivu in strmoglaviti Castra, vendar invazija ni uspela.

VIETNAM (1961-1975) - Ameriška vojska se je zapletla v vietnamsko vojno, a doživela boleč neuspeh. V vojni je umrlo 550.000 ljudi, od tega 55.000 ameriških vojakov.

DOMINIKANSKA REPUBLIKA (april-september 1965) - Da bi v Dominikanski republiki uničili "komunistično revolucijo", je dominikanski vojaški hunti prišlo na pomoč kakih 30.000 ameriških marincev in padalcev.

LIBANON (oktober-december 1983) - Po sirskem napadu na ameriški generalštab v libanonskem glavnem mestu Bejrut, v katerem je umrlo 239 ameriških vojakov, je ameriška vojska bombardirala več sirskih objektov v Libanonu.

GRENADA (1983) - Kakih 1900 ameriških vojakov je 25. oktobra 1983 izvedlo invazijo na Grenado in v nekaj dneh so zasedli ves otok. Napad je zahtevala Organizacija vzhodnih karibskih držav, ker se je zbala, da bo otok, potem ko je vlada uvedla socialistično družbeno ureditev, postal kubanska in sovjetska baza za podporo levičarskih revolucionarjev po vsej Latinski Ameriki.

PANAMA (1989) - 20. decembra je ameriška vojska izvedla invazijo na Panamo, da bi zaščitila življenja ameriških državljanov in z oblasti strmoglavila premiera Manuela Moriego.

IRAK/KUVAJT (januar-februar 1991) - Operacija Puščavski vihar se je začela z napadom zavezniških sil pod vodstvom ZDA 17. januarja 1991. To je bil vojaški poseg proti režimu iraškega predsednika Sadama Huseina, ki je 2. avgusta 1990 zasedel Kuvajt z utemeljitvijo, da ta država nezakonito črpa nafto na iraškem ozemlju. Za osvoboditev Kuvajta se je združilo 31 držav, ker se Husein ni umaknil z zasedenega ozemlja do 15. januarja 1991, kot so to zahtevali Združeni narodi. V napadu je sodelovalo kakih 500.000 ameriških vojakov. Operacija je trajala do 28. februarja, ko je Irak pristal na zahteve ZN.

SOMALIJA (1992-1993) - Državljanska vojna v Somaliji je povzročila hudo lahkoto, zato se je Varnostni svet ZN decembra 1992 odločil v Somalijo poslati mirovne sile. Operacija Obnovitev upanja je bila sprva namenjena izključno zagotavljanju humanitarne pomoči. Ameriške sile, ki so v eni od posebno bolečih operacij izgubile 18 mož, 73 pa je bilo ranjenih, so se iz Somalije umaknile leta 1994, vendar pa so leta 1995 pomagale 8000 modrim čeladam, da so se dokončno umaknile iz Somalije.

HAITI (1994) - 19. septembra so se ameriške sile izkrcale na Haitiju, da bi nekdanjemu predsedniku Jeanu Bertrandu Aristideju zagotovile ponoven prihod na oblast, potem ko ga je vojaška hunta z državnim udarom izgnala iz države. Julija so sicer ZN zavrnili vojaško intervencijo na Haitiju pod poveljstvom ZDA.

SRBIJA in KOSOVO (marec-junij 1999) - V okviru posredovanja zveze NATO so ameriške sile do umika srbskih sil s Kosova bombardirale cilje v Srbiji.

AFGANISTAN (2001) - 7. oktobra so v okviru operacije Trajna svoboda ameriške in britanske sile začele napade na oporišča teroristične mreže Al Kaida in vojaške objekte talibanskega režima. Napadi so trajali več tednov, do padca talibanskega režima. Več kot leto dni po začetku operacije je v Afganistanu še vedno kakih 10.000 ameriških vojakov.