Kronologija iraške vojne:

Veleposlaniki in zunanji ministri 15 držav članic uradno sicer razpravljajo o programu vodje inšpektorjev ZN Hansa Blixa o poteku inšpekcij v Iraku v prihodnjih mesecih in o nalogah, ki jih še mora izpolniti Irak, čeprav so že vsi inšpektorji in tudi ostali sodelavci agencij ZN zapustili Irak. Rusija, Francija in Nemčija so znova ostro obsodile grozeči napad ZDA in njenih zaveznic na Irak. Po napovedih strokovnjakov namreč "obstajajo vse možnosti", da se bo vojaško posredovanje v Iraku začelo takoj po izteku Bushevega ultimata, po končani seji VS ZN v sredo ob 20. uri po lokalnem času oziroma ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času.

Zasedanja VS ZN, ki poteka na zahtevo Francije, Rusije in Nemčije, se ne udeležuje ameriški državni sekretar Colin Powell, so pa navzoči nemški zunanji minister Joschka Fischer, francoski zunanji minister Dominique de Villepin in ruski zunanji minister Igor Ivanov ter generalni sekretar ZN Kofi Annan. Ivanov je dejal, da v ustanovni listini ZN ni podlage za vojaško strmoglavljenje vlade suverene države in članice ZN. Podobno mnenje sta zastopala tudi Fischer in de Villepin.

Ivanov, Fischer in de Villepin so se še zavzeli za to, da bi se VS ZN resno posvetoval o programu za mirno razorožitev Iraka, ki ga je danes predstavil vodja inšpektorjev ZN v Iraku Hans Blix, in ga potrdil. Strinjali so se še, da bi moral VS ZN po razkolu zaradi iraškega vprašanja znova postati enoten. "Za nas ni dvoma, da danes potrebujemo ZN bolj kot kdajkoli poprej," je poudaril de Villepin. ZDA pa menijo, da danes predstavljeni Blixov program za mirno razorožitev Iraka "nima več zveze z realnostjo".

Blix se je sicer že v torek na sedežu ZN pritoževal, ker so inšpekcije ukinjene. Ne zdi se mu razumno, da so inšpekcijam zaprta vrata po le treh mesecih in pol, ter da resolucija 1441, sprejeta 8. novembra lani, po njegovem mnenju ni predvidevala tako kratkega roka za dokončanje inšpekcij. Blix je tokrat prvič jasno potrdil, da njegovi inšpektorji v Iraku niso odkrili dokazov o obstoju orožja za množično uničevanje, čeprav je tudi res, da je bilo nekaj pomanjkljivih informacij z iraške strani.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer pa je napovedal, da bo vojaški konflikt z Irakom kar se da kratek, da pa morajo biti Američani pripravljeni tudi na morebitne žrtve. Po njegovih besedah bi Američani morali biti pripravljeni tudi na pomen razorožitve režima iraškega predsednika, da bi tako zaščitili mir. Ameriški predsednik Bush se je v sredo sicer srečal s člani vojnega sveta, Bela hiša pa je v kongres poslala uradno sporočilo, v katerem upravičuje razloge za vojaško posredovanje v Iraku.

Bahrajnski kralj Hamad ben Isa Al Kalifa je manj kot deset ur pred iztekom ultimata Sadamu Huseinu ponudil azil, so sporočili uradni bahrajnski viri. To je prva takšna uradna ponudba Sadamu Huseinu, bahrajnski kralj pa je pojasnil, da je njegova država pripravljena predsednika Sadama Huseina gostiti z vsemi častmi, ne da bi s tem želel spodkopati položaj ali zmogljivosti Iraka.

Ameriški vojaki naj bi po navedbah arabske televizije Al Džazira sicer že prodrli iz Kuvajta na demilitarizirano območje ob meji z Irakom. Pri tem naj bi po nekaterih navedbah sodelovali tudi britanski vojaki. Gre za 15 kilometrov široko demilitarizirano območje, od koder so se pred nekaj dnevi umaknili uslužbenci ZN, ki so nadzirali to ozemlje. Ameriška tiskovna agencija AP je pred tem poročala, da je poveljnik ameriške tretje pehotne divizije, general Buford Blount, odredil, da se 20.000 mož in 10.000 tankov, oklepnikov in tovornjakov namesti ob meji z Irakom. Kuvajt je v sredo sicer zajel močan peščeni vihar, toda v četrtek naj bi bilo po napovedih meteorologov spet lepo vreme. Na vojno so se začele pripravljati tudi oborožene iraške milice in enote policije, ki so v sredo zvečer po lokalnem času okrepile nadzorne položaje v središču Bagdada.

Britanski premier Tony Blair je na zasedanju spodnjega doma britanskega parlamenta zatrdil, da je cilj vojaške operacije v Iraku sprememba režima v Bagdadu. "Pomembno se je zavedati, kaj smo dosegli z odločitvijo, da bomo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu dali vse možnosti za prostovoljno razorožitev," je še dejal Blair. Spomnil je, da bi Sadam Husein lahko prostovoljno zapustil državo in svojemu prebivalstvu prizanesel z vojno. "A zdaj je že dovolj jasno, da se to ne bo zgodilo," je poudaril britanski premier le nekaj ur potem ko je v britanskem parlamentu dobil zeleno luč za vojno z Irakom.

Blair se sicer zaradi svoje politike do Iraka še vedno sooča z nasprotovanjem v vrstah lastne vlade. Potem ko so v minulih dveh dneh s položajev odstopili vodja spodnjega doma britanskega parlamenta in minister za odnose s parlamentom Robin Cook, podsekretar za zdravje lord Philip Hunt in pomočnik notranjega ministra John Denham, je vlado v sredo iz istega razloga zapustil še namestnik državnega ministra za okolje David Kidney.

Ob grozeči vojni v Iraku in približevanju izteka ultimata se je v noči na sredo tudi izvedelo, da bo turška vlada parlamentu predlagala, naj ZDA dovoli uporabo zračnega prostora, ne pa tudi namestitve ameriških sil na turških tleh. Turški parlament naj bi o tem predlogu odločal v četrtek. Ameriška in britanska vojaška letala, ki so nameščena v letalskem oporišču Incirlik na jugozahodu Turčije in ki sedaj nadzirajo območje prepovedi letenja na severu Iraka, sicer ne bodo smela sodelovati v posegu v Iraku, je potrdil neimenovani turški predstavnik.

Parlament v Kurdistanu, pokrajini na severu Iraka, ki od leta 1991 ni pod nadzorom Bagdada, pa je razglasil izredne razmere, so povedali predstavniki Demokratične stranke Kurdistana. Kot vzrok za uvedbo izrednega stanja so navedli množične premike prebivalstva v pokrajini, ki je začelo iz mest bežati v vasi.

Medtem so se iz Kurdistana razširile tudi govorice, da naj bi se predstavnikom kurdske demokratske stranke (PDK) predal podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz. Govoric sicer niso potrdili, vendar pa vse kaže na to, da so neresnične. Iz stranke PDK so prihajale tudi nasprotujoče si izjave - medtem ko je en visoki predstavnik PDK trdil, da je Aziz v rokah PDK na območju kraja Irbil, pa je drugi visoki predstavnik stranke te govorice zavrnil. Prav tako je govorice o Azizovi predaji Kurdom zavrnil tudi Bagdad.

Nemški kancler Gerhard Schroeder pa je kljub neomajnemu nasprotovanju vojaški operaciji v Iraku v parlamentu zatrdil, da bo Nemčija držala besedo in ZDA v primeru posredovanja proti Bagdadu dovolila uporabo nemškega zračnega prostora in vojaških oporišč v Nemčiji. Tudi italijanski poslanci so podprli predlog premiera Silvia Berlusconija, po katerem bi Italija ameriškim silam v primeru vojne v Iraku nudila logistično podporo.

Nemčija se je sicer odločila iz države izgnati štiri iraške diplomate. Kot je sporočilo nemško zunanje ministrstvo, so diplomate razglasili za nezaželene osebe, ker njihove dejavnosti niso bile v skladu z njihovim statusom članov diplomatskega predstavništva. Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je v zvezi z rokom, do kdaj morajo diplomati zapustiti Nemčijo, dejal le, da se bo to zgodilo "v kratkem".

Izraelska vlada se je medtem sešla na razpravi o ukrepih ob grozeči vojni. Izraelski premier Ariel Šaron je sicer ocenil, da obstaja le odstotek možnosti, da bi Irak res napadel njihovo državo. Šaron je tudi izrazil "globoko občudovanje" ZDA in Busha, ki se borijo proti terorizmu. Izraelsko nebo odslej 24 ur na dan nadzorujejo vojaška letala, ki imajo med drugim ukaz, da vsako letalo iz Iraka takoj napadejo. Južna Koreja je sporočila, da bo podprla morebitno ameriško vojaško operacijo v Iraku, verjetno predvsem s pomočjo za begunce in vojaškimi enotami, ki pa ne bi sodelovale v boju.

Pred povečano nevarnostjo terorističnih napadov pa so opozorili v Veliki Britaniji in Italiji in v skladu s tem sprejeli številne ukrepe. Nadzor nad tujimi veleposlaništvi in vojaškimi oporišči so okrepili tudi v Avstraliji, vendar pa vlada kljub temu zatrjuje, da Avstralcem zaradi sodelovanja Avstralije v vojaški operaciji v Iraku ne grozi povečana nevarnost terorističnega napada.

Sklad ZN za pomoč otrokom (Unicef) je opozoril, da najbolj ranljivi otroci v Iraku ne bodo imeli moči, da bi preživeli posledice vojne. Dan po odhodu predstavnikov ZN iz Iraka je izvršna direktorica Unicefa Carol Bellamy naštela ukrepe Unicefa za izboljšanje možnosti preživetja iraških otrok. "Storili smo mnogo, vendar smo upali, da bomo lahko še več," je dejala Bellamyjeva. Dodala je, da je nemogoče predvideti, koliko otrok bo umrlo med vojno ali zaradi njenih posledic, saj je to odvisno od trajanja vojne in njenega vpliva na civilno infrastrukturo. Izrazila pa je prepričanje, da bodo prihodnji dnevi in tedni zelo težki za iraške otroke.

Vse bolj neizogibna druga zalivska vojna pa že ugodno vpliva na svetovne naftne in kapitalske trge, kjer se tečaji vrednostnih papirjev zvišujejo, cena nafte pa pada. Napovedi analitikov, da trg lažje prenese vojno kot negotovost, se uresničujejo, saj se z bližanjem vojaškega posega v Iraku stanje na trgih vse bolj normalizira. Cena nafte je na newyorški borzi v sredo tako kot v torek znova padla za tri dolarje oziroma devet odstotkov in dosegla najnižjo raven v zadnjih dveh mesecih. Naftni trgovci so namreč prepričani, da so zaloge nafte dovolj visoke, s čimer bo svetovno gospodarstvo brez težav prebrodilo iraško vojno.

Nekako v nasprotju z aktualnim dogajanjem pa je koroški deželni glavar Joerg Haider izdal knjigo z naslovom Sadamov gost v imperiju zla, ki opisuje iraškega voditelja kot kultiviranega in prijaznega človeka, ki je odprt glede pogledov drugih ljudi. Haider, ki je v knjigi obsodil ameriška prizadevanja za vojno v Iraku, je opisal tudi dve srečanji s Huseinom lani v Iraku, ki sta bili po njegovem mnenju zelo zanimivi in filozofsko obarvani.