Kronologija iraške vojne:

Kot je sicer zatrdila Bela hiša, je ultimat začel teči v torek ob 2. uri po srednjeevropskem času ob začetku Bushevega nagovora, iztekel pa se bo v četrtek ob istem času. Tiskovni predsavnik Bele hiše Ari Fleischer ni želel napovedati, kdaj bo Bush znova nagovoril državljane, da bi sporočil vstop ZDA v vojno. Sicer pa se bo VS ZN na ravni zunanjih ministrov še v sredo sestal na zasedanju, posvečenem iraški krizi. Na zasedanje ne bo ameriškega državnega sekretarja Colina Powella, verjetno pa tudi ne britanskega zunanjega ministra Jacka Strawa. Turški parlament naj bi sicer v sredo ali četrtek vnovič odločal o namestitvi ameriških vojakov, ki bi sodelovali v posegu v Iraku, na turškem ozemlju, medtem ko v Londonu v luči odstopa več ministrov zaradi nestrinjanja s politiko britanske vlade do Iraka še nocoj pričakujejo odločitev spodnjega doma parlamenta glede odobritve vojaškega napada na Irak. Bagdad so medtem zapustili vsi inšpektorji za razorožitev Iraka in zadnji sodelavci človekoljubnih agencij ZN.

Sadam Husein je v torkovem sporočilu Iračanom sicer še enkrat obljubil zmago nad ZDA v "zadnjem boju Iraka". Obenem je v sporočilu, ki so ga prebrali na iraški televiziji, obljubil, da bo šlo za "zadnjo agresijo Amerike nad Arabci". V sporočilu so Bushev govor označili za "patetičen" in za dokaz izolacije in poraza ZDA z zaveznicami.

Ameriški poziv k eksilu je zavrnil tudi Huseinov sin Odaj Husein, ki je v sporočilu preko iraškega zunanjega ministrstva Busha označil kot "nestabilno osebo", po njegovem mnenju pa bi se moral Bush s svojo družino umakniti z oblasti v ZDA. Sadamov mlajši sin, Kusaj, ki velja za desno roko očeta, pa se osebno na ultimat ni odzval, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Odzivi na Bushev ultimat iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu in pozivi proti vojni v Iraku so se tudi v torek vrstili v svetu. Evropska komisija je ocenila, da se je pri reševanju iraške krize treba izogniti uporabi vojaške sile, zato obžaluje odločitev ZDA in zaveznic, da opustijo diplomatska prizadevanja, je dejal njen tiskovni predstavnik Reijo Kemppinen. "Videti je, da so se nekatere države odločile za enostransko vojaško posredovanje, in to obžalujemo," je dejal Kemppinen.

"Rešitev je treba iskati prek ZN. Še vedno se lahko vrnemo na to pot," je tudi menil Kemppinen. Podobno so zvenele tudi besede grškega zunanjega ministra Georgea Papandreua ob prihodu na zasedanje vodij diplomacij petnajsterice, ki bo v torek in v sredo v Bruslju potekalo v senci iraške krize. "Iskanje mirne rešitve krize se mora nadaljevati," je poudaril Papandreu.

Proti napadu na Irak se je med drugim opredelil Pakistan, ki je obenem nestalna članica VS ZN. "Na vse vpletene še naprej pritiskamo, naj pretehtajo vsa sredstva za miroljubno rešitev iraškega problema," je v torek v Islamabadu pojasnil pakistanski zunanji minister Kuršid Mahmud Kasuri in izrazil razočaranje, da VS ZN ni dosegel sporazumne odločitve o Iraku, poroča agencija dpa.

Ruski ruski zunanji minister Igor Ivanov je opozoril, "da so ZDA žal izbrale pot vojne, pri čemer bo imela uporaba sile proti Iraku brez odobritve VS ZN zelo negativne posledice in to ne samo na regionalni ravni", navaja francoska tiskovna agencija AFP. Ivanov je dejal, da se boj proti terorizmu ne bi smel spremeniti v spopad z ljudstvi, religijami ali civilizacijami ter dodal, da bi po mnenju Rusije reševanje iraške krize moralo ostati pod nadzorom VS ZN.

Poleg tega je novi kitajski predsednik Hu Jintan v torek po telefonu poklical ruskega predsednika Vladimirja Putina, kateremu je poudaril nasprotovanje Kitajske vojni v Iraku, je poročala ameriška tiskovna agencija AP, sklicujoč se na kitajsko tiskovno agencijo Xinhua. Hu je Putinu med drugim dejal, da vrat do miru ne bi smeli zapreti, za kar pa si je močno prizadevala tudi Kitajska. Putin je obenem Huju čestital za prevzem predsedniškega položaja.

Turška vlada se je v torek sestala na izrednem zasedanju, posvečenem iraški krizi. Zasedanje poteka pod vodstvom premiera Recepa Tayyipa Erdogana, ki je predtem pred parlamentom izrazil željo vlade, da podpre "ameriško zaveznico v primeru vojne proti Iraku", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turški parlament naj bi sicer v sredo ali četrtek vnovič odločal o namestitvi ameriških vojakov, ki bi sodelovali v posegu v Iraku, na turškem ozemlju. Parlament je namreč 1. marca zavrnil predlog vlade, po katerem bi lahko ZDA na turškem ozemlju namestile okoli 62.000 vojakov, ki bi v Irak vdrli s severa. Zaradi takšne odločitve parlamenta so se zelo ohladili odnosi med Washingtonom in Ankaro.

O iraški krizi je v torek razpravljal spodnji dom britanskega parlamenta, ki naj bi ob koncu zasedanja še nocoj glasoval o odobritvi vojaškega napada na Irak, proti čemur pa naj bi po navedbah nemške tiskovne agencija dpa glasovalo 165 poslancev laburistične stranke premiera Tonyja Blaira.

Blair je na izrednem zasedanju spodnjega doma britanskega parlamenta v torek govoril zlasti o vse večji povezanosti mednarodnih terorističnih skupin z državami, ki imajo orožje za množično uničevanje. Poudaril je, da iraška kriza predstavlja preizkus za prihodnje ravnanje z rastočo grožnjo terorizma. "Irak je preizkus zato, da take grožnje tudi resno upoštevamo," je pojasnil Blair in še enkrat izrazil prepričanje, da je sedanja usmeritev v zvezi z Irakom pravilna.

Blair je kljub temu dejal, da spoštuje mnenja tistih, ki se niso mogli strinjati z njegovo politiko. Zaradi nestrinjanja s politiko do Iraka, je Blairovo vlado namreč doslej zapustilo že nekaj članov. Svoj odhod je v torek sporočil pomočnik notranjega ministra John Denham, že pred tem pa sta odstopila vodja poslanske zbornice in minister za odnose s parlamentom Robin Cook ter državni podsekretar za zdravje lord Philip Hunt. Da bo odstopila, je sprva napovedovala tudi Clare Short, ki je pristojna za razvoj, vendar pa se je odločila, da bo ostala v vladi, čeprav Blairove politike glede Iraka, kot je dejala, ne podpira.

Medtem ko so ZN iz Iraka odpoklicali vse svoje humanitarne delavce, pa je Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) v torek v Ženevi sporočil, da bo nadaljeval s človekoljubno dejavnostjo v Iraku. Kot je povedala tiskovna predstavnica ICRC Nada Doumani, je cilj ICRC ostati v Iraku tudi med napadi. Svoje dopisnike iz Iraka so medtem umaknile velike ameriške medijske hiše, kot sta televiziji ABC in NBC ter časnik New York Times, poroča agencija dpa. Televizija CNN in časnik Washington Post pa sta sporočila, da bosta z umikom novinarjev še počakala.

Ruski parlament pa je zaradi ameriške grožnje napada na Irak v torek preložil ratifikacijo sporazuma o nadzoru jedrskega oboroževanja, ki so ga sprejeli z ZDA. Predsedstvo ruske dume je tako preložilo načrtovano posvetovanje o omenjenem sporazumu na začetek aprila. Parlament je hotel s tem vplivati na razvoj dogodkov glede Iraka, je pojasnil ruski poslanec Sergej Šiškarjov, ki se je sicer zavzel za ratifikacijo sporazuma, poroča dpa.

Potem ko so v ponedeljek zaradi "bojevitega stališča ameriške administracije" vrednostni papirji na newyorškem Wall Streetu "poleteli", pa so se razmere v torek v prvih urah trgovanja umirile. Osrednja borzna indeksa na newyorški borzi, indeks "blue chipov" Dow Jones in tehnološki indeks Nasdaq, se namreč gibata "normalno".