Kronologija iraške vojne:

Britanski veleposlanik pri ZN Jeremy Greenstock je krivdo za to pripisal Franciji, ki je zagrozila z uporabo veta. Iz Washingtona so medtem sporočili, da bo ameriški predsednik George Bush ob 20. uri po lokalnem času (v torek ob 2. uri po srednjeevropskem času) nagovoril ameriške državljane, pri tem pa naj bi Sadamu Huseinu izrekel zadnji ultimat, naj zapusti Irak, če se želi izogniti vojaškemu konfliktu. Britanski premier Tony Blair pa je za 17. uro po srednjeevropskem času sklical krizno zasedanje vlade o Iraku. Po neuspehu diplomatskih prizadevanj v VS ZN In umiku resolucije je generalni sekretar ZN Kofi Annan že napovedal umik inšpektorjev ZN za nadzor orožja in osebja ZN iz Iraka. K umiku iz Iraka, pa tudi sosednjih držav, je svoje državljane in diplomatsko osebje pozvala večina držav.

Ameriški predsednik Bush bo po Powellovih besedah v nagovoru povedal: "Okno diplomacije se je zaprlo. Prišla je ura resnice." Po Powellovih besedah je Sadam Husein "kriv" kršitve zahtev ZN. Iraški režim je z odporom sicer pristal na nekatere koncesije, vendar ni pokazal tiste vrste pripravljenosti na sodelovanje, ki ga zahteva resolucija ZN 1441, je poudaril in dodal, da imajo ZDA po mednarodnem pravu vse pristojnosti za ukrepanje. O neuspehu diplomatskih prizadevanj za dosego konsenza v ZN pa je Powell dejal: "ZN bodo preživeli, ZDA pa bodo ostale ene od najpomembnejših članic. Vendar to je bil preizkus, ki ga VS ZN ni opravil."

Francoski veleposlanik pri ZN Jean-Marc de la Sabliere je kmalu po umiku resolucije zatrdil, da je velika večina članic VS ZN proti uporabi sile proti Iraku oziroma je prepričana, da uporabe sile proti Iraku ne morejo odobriti, dokler inšpektorji ZN ne bodo dali rezultatov. Ob tem je še zagotovil, da je 11 od 15 članic VS proti uporabi nasilja, ne načeloma, ampak zato, ker so prepričane, da bi morala biti vojna zadnja rešitev.

Do umika resolucije je posredovanju v Iraku nasprotovala tudi Nemčija. Nemški kancler Gerhard Schroeder je po seji vlade v Berlinu izrazil "znatni dvom" nemške vlade v možnost mirne razorožitve Iraka "v zadnji sekundi". Berlin pa kljub temu "hoče poskusiti čisto vse", da bo delovni načrt vodje inšpektorjev Hansa Blixa predmet mednarodne odločitve, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Schroeder. Ponovil je, da Nemčija ne bo odobrila nobene resolucije ZN, ki bi omogočila vojno v Iraku, in se izrekel za nadaljevanje inšpekcij ZN v Iraku.

Evropska komisija je v Bruslju mednarodno skupnost pozvala, naj še enkrat poskusi poiskati mirno rešitev iraške krize, čeprav je po njenem mnenju vojna v Iraku videti bolj verjetna kot kdajkoli prej. Tiskovni predstavnik komisije Reijo Kemppinen je ob tem izrazil obžalovanje Evropske komisije, da VS ZN ni sposoben doseči soglasja oziroma skupnega stališča glede krize. "Če pa bo do vojne vendarle prišlo, morajo vojaško posredovanje odobriti ZN," je poudaril tiskovni predstavnik komisije. Morebitna vojna bi morala biti po njegovih besedah tudi "hitra, z minimalnim številom žrtev in čimmanjšo materialno škodo".

Nigerijski, južnoafriški in senegalski predsednik, Olusegun Obasanjo, Thabo Mbeki in Abdoulaye Wade, so v pismu ameriškega predsednika Georgea Busha pozvali, naj se izogne vojaški operaciji v Iraku, iraškega voditelja Sadama Huseina pa, naj nadaljuje razoroževanje Iraka. "V Afriki se bojimo, da bo vsakršna vojna imela velik negativen vpliv na naš razvoj," so zatrdili voditelji.

Potem ko je generalni sekretar ZN Annan VS ZN predstavil načrt umika inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka, je tudi javnosti sporočil, da bo zahteval umik inšpektorjev in osebja ZN. Iz hotelov v Bagdadu se je po poročanju tujih tiskovnih agencij že pred tem odjavilo nekaj inšpektorjev ZN. Tiskovni predstavnik inšpektorjev ZN v Iraku Hiro Ueki, je dejal, da naj bi vsi inšpektorji zapustili Irak predvidoma v torek. ZDA so Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) in Komisijo ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) že v nedeljo zvečer pozvale, naj začneta iz Iraka umikati svoje inšpektorje za nadzor orožja. Po besedah španske zunanje ministrice Ane Palacio so ZDA to storile zato, da bi preprečile, da bi jih Iračani vzeli za talce.

Inšpektorji pa so kljub zadnjim dogodkom v ponedeljek zjutraj nadaljevali z delom. Iračani so pod njihovim nadzorstvom uničili še dve raketi al-samud 2 in pet jedrskih konic, kar pomeni, da so od 1. marca doslej uničili skupaj 72 tovrstnih raket in 74 konic.

ZN pa so z demilitariziranega območja med Irakom in Kuvajtom začeli umikati tudi svoje zadnje opazovalce. Kot je sporočil tiskovni predstavnik opazovalne misije UNIKOM Daljeet Bagga, bodo opazovalce najprej prepeljali v Kuvajt, medtem ko pa opazovalcem UNIKOM, ki so v Združenih arabskih emiratih, te države še ne bo treba zapustiti. Medtem pa se na letališču v Kairu povečuje število potnikov, ki so zaradi grozečega napada na sosednji Irak prispeli iz Kuvajta, od koder je število letov v Egipt v zadnjih dneh naraslo za 20 odstotkov.

Na Evropski komisiji so potrdili, da imajo za Irak letos na voljo skupaj 21 milijonov evrov pomoči. Petnajst milijonov evrov je komisija kot človekoljubno pomoč predvidela še pred zaostritvijo razmer in jo bo po potrebi takoj usmerila tja, kjer bo najbolj potrebna. Šest milijonov evrov pa bi komisija lahko zagotovila iz letošnje rezerve. Pomoč bi komisija v Irak lahko poslala takoj, odvisno seveda od razvoja dogodkov.

Vodja delegacije iraških Kurdov Latif Rašid je med obiskom v Rusiji zaprosil Moskvo za plinske maske in oblačila za zaščito pred kemičnimi snovmi, saj je v iraških Kurdih še živ spomin na 16. marec 1988, ko je iraška vojska s kemičnim orožjem napadla kraj Halabja, kjer živijo iraški Kurdi. Kurdi iz mesta Šamšamal na severovzhodu Iraka, nedaleč od razmejitvene črte med iraškim Kurdistanom in območjem, ki ga nadzoruje Bagdad, pa so se po poročanju tujih tiskovnih agencij začeli umikati na varnejša območja.

Danska policija je izdala mednarodno tiralico za nekdanjim iraškim generalom Nizarjem Al Karzajem, ki je v ponedeljek izginil na Danskem, kjer je bil v hišnem priporu od novembra lani, so sporočili policijski viri, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP. Nekdanji vodja iraških oboroženih sil, ki je prebežal na Dansko leta 1999, je obtožen vojnih zločinov nad iraškimi Kurdi v 80-tih letih minulega stoletja.

Finska vlada se je odločila, da bo izgnala tri iraške diplomate, saj naj bi se ti vedli neprimerno diplomatskim funkcijam, so sporočili s finskega zunanjega ministrstva. Finske oblasti so namreč po več mesecih preiskav ugotovile, da njihove dejavnosti niso v skladu z diplomatskimi pravili, državo pa bi morali zapustiti v prihodnjih dneh. Iraške diplomate so v minulih tednih in mesecih sicer že izgnale Švedska, Madžarska, Avstralija, Filipini in ZDA.