Kronologija iraške vojne:

V ponedeljek naj bi ugotovili, ali diplomacija lahko še deluje v primeru Iraka, je dejal Bush in dodal, da bo potekal zadnji krog pogovorov. "Ključni dnevi so pred nami, delali pa bomo skupaj z ZN," je dodal Bush. Blair pa je poudaril, da morajo ZN postaviti Sadamu Huseinu jasen ultimat. "Brez pravega ultimata bodo le nadaljnji pogovori, ki pomenijo nadaljnje zavlačevanje," je dejal Blair. Medtem pa je za ponedeljek za ob 21. uri po srednjeevropskem času sklicano zasedanje Varnostnega sveta ZN, ki so ga zahtevale Nemčija, Francija in Rusija le nekaj ur pred vrhom na Azorih v poskusu mirne rešitve iraške krize. Irak pa je v nedeljo v pričakovanju vojaškega posega uvedel vojaško upravo v državi.

Bush je sicer v izjavi po vrhu izpostavil, da ZN ostajajo pomembni, ZDA pa so v skrajnem primeru odločene Irak razorožiti s silo. "Če bo vojaška sila potrebna, bomo hitro zaprosili za novo resolucijo ZN," je dejal Bush. Opozoril pa je tudi, da ZN niso opravili svoje naloge na Kosovu in v Ruandi. "Upamo, da bodo ZN jutri opravili svoje delo," je dejal Bush in se obrnil tudi na Francijo, ki je po njegovih besedah "položila karte", ko je zagrozila z vetom v Varnostnem svetu ZN. Vrh na Azorih je zadnja možnost za poltično rešitev krize, je dejal Bush in dodal, da se bo Irak razorožil sam, ali pa ga bodo razorožili. Ameriški predsednik je še dodal, da lahko Sadam Husein še vedno zapusti državo, če se želi izogniti vojni.

Blair pa je na mednarodno skupnost naslovil "zadnji poziv za postavitev jasnega ultimata o uporabi sile priti Iraku", da bi ga prisilili k razorožitvi. Španski premier Aznar in gostitelj vrha, portugalski premier Jose Manuel Barroso, sta poudarila, da je vrh na Azorih pomenil zadnji diplomatski napor za doseg največjega možnega konsenza.

Trojica je sprejela tudi deklaracijo, ki se nanaša na iraško ljudstvo, je povedal britanski premier Blair. V njej so poudarili teritorialno integriteto Iraka, podporo bodoči demokratični oblasti in zavezanost za obnovo Iraka. Izpostavili so tudi ključno vprašanje, da bodo v prihodnosti naravni viri ostali v rokah iraškega ljudstva. Druga deklaracija pa govori o potrditvi pomena transatlantskih odnosov, kjer so poudarili, da morajo Evropa in ZDA glede ključnih vprašanj držati skupaj, je dodal Blair. Aznar pa je dejal, da transatlantskemu zavezništvu ni alternative, kar se tiče vprašanja varnosti.

Sprejeli so tudi izjavo o Bližnjem vzhodu, kjer se zavzemajo za vizijo dveh držav, varnega Izraela in Palestine s svojimi mejami, je dejal Blair. Blair je ob tem tudi dejal, da bo bodoči palestinski premier Mahmud Abas dober sogovornik za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. Vrh je potekal v velikem ameriškem pomorskem oporišču Lajes na otoku Terceira v portugalskih Azorih.

Nemčija, Francija in Rusija so le nekaj ur pred napovedanim vrhom predstavile novo pobudo za rešitev krize. V soboto zvečer so predlagale sklic zasedanja VS ZN na ministrski ravni za ponedeljek, na katerem bi govorili o "prednostnih razorožitvenih dejavnostih" Iraka ter o nadaljnjem delu inšpektorjev ZN v Iraku. Zasedanje bo v ponedeljek takoj po predstavitvi novega poročila inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka. Pobudo poleg treh predlagateljic podpira tudi Kitajska.

Francoski predsednik Jacques Chirac pa je v pogovoru za ameriško televizijo CNN izrazil pripravljenost preučiti možnost, da bi delo inšpektorjev ZN v Iraku podaljšali za 30 dni. Francija se sicer zavzema za podaljšanje inšpekcij za 120 dni, vendar pa je Chirac pojasnil, da če bi inšpektorji svoje delo lahko zaključili v 30 dneh, potem Francija na to ne bi imela ugovorov. Na Chiracovo izjavo se je že odzval ameriški podpredsednik Dick Cheney, ki je zavrnil možnost, da bi delo inšpektorjev ZN v Iraku podaljšali za 30 do 60 dni.

Španski premier Aznar je pred srečanjem v pogovoru za britansko televizijo BBC dejal, da s pravnega vidika druga resolucija ZN ni potrebna za začetek vojaškega posega proti Iraku. Nova resolucija bi bila zaželena s političnega vidika, s pravnega pa ni potrebna, je dejal Aznar. Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je dejal, da bi bilo možno izogniti se vojni v Iraku, če bi se iraški predsednik Sadam Husein odpovedal oblasti.

Irak je v nedeljo v pričakovanju vojaškega posega uvedel vojaško upravo v državi. Svet revolucionarnega poveljstva, najvišji organ oblasti v Iraku, je državo razdelil na štiri vojaška območja pod skupnim poveljstvom iraškega predsednika Sadama Huseina. Irak je tako razdeljen na severni, južni in osrednji del ter Bagdad s pripadajočimi območji. Vsako od poveljstev je pristojno za obrambo svojega geografskega območja in uporabo vseh sredstev za spopad s tujimi sovražniki.

Irak je medtem nadaljeval z uničevanjem raket al-samud 2, ki imajo daljši doseg od dovoljenega s strani ZN, so potrdili inšpektorji ZN v Iraku. Bagdad je tako uničil že 70 od 120 spornih raket. Inšpektorji ZN so sicer pregledali tudi tri objekte, med njimi tovarno v El Tadžu severno od Bagdada, kjer je Irak izdeloval rakete al-samud. Irak je, potem ko je v petek predal pismo in več dokumentov z informacijami o uničenju svojih zalog živčnega plina VX, napovedal, da bo "v dveh dneh" ZN izročil še poročilo o zalogah antraksa, ki jih je uničil leta 1991.

Vodja Komisije ZN za nadzor, verifikacijo in inšpekcije (UNMOVIC) Hans Blix pa se je odzval na sobotno povabilo Iraka, naj Blix in generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej "kar najhitreje" obiščeta Bagdad in tam preučita "nerešena" vprašanja. Blix je dejal, da vabilo zadeva celoten Varnostni svet in da ga še preučujejo. Dodal je še, da ne gre za "manipulacijo" s strani Iraka v zadnji minuti.

Medtem pa je Irak sporočil, da so inšpektorji ZN umaknili pet od osmih helikopterjev, ki so jih uporabljali med inšpekcijami. Tiskovni predstavnik ZN je poudaril, da je na helikopterjih le posadka, na njih pa ni inšpektorjev. Potrdil je tudi, da so pet helikopterjev umaknili zaradi prekinitve zavarovanja.

Nemčija pa je napovedala, da bo kratkoročno zaprla svoje veleposlaništvo v Bagdadu, že pred dnevi pa je svoje državljane pozvala k nujnemu umiku iz Iraka. Nemško zunanje ministrstvo ocenjuje, da je trenutno v Iraku okoli 40 nemških državljanov, predvsem novinarjev, pa tudi nekaj žensk, poročenih z Iračani, ki države ne želijo zapustiti.

Ameriški veleposlanik v Skopju Lorens Batler je v soboto izjavil, da je Makedonija kot pomoč v morebitni vojaški akciji proti Iraku ponudila zračne koridorje in vojaške kapacitete, med njimi tudi del skopskega letališča in poligon Krivolaka. Po besedah veleposlanika ZDA potekajo z oblastmi v Skopju tudi pogovori o morebitni napotitvi makedonskih sil v Irak med samimi spopadi, posebno pa v obdobju po koncu spopadov.

Belgija pa v primeru ameriškega napada na Irak brez privolitve ZN ameriškim silam ne bo dovolila prehoda preko svojega ozemlja. Kot je dejal belgijski zunanji minister Louis Michel, bi se v takšnem primeru ZDA postavile v nezakonit položaj, zato Belgiji ne bi bilo treba sodelovati. ZDA so Belgijo zaprosile za dovoljenje za odhod ameriških vojakov in opreme iz nemških oporišč preko luke v Antwerpnu.

V okviru mednarodnega dneva proti grozeči vojni v Iraku so v soboto pripravili proteste proti vojni v Iraku tudi v ZDA. V Washingtonu se je na tisoče ljudi zbralo na Pohodu miru na Belo hišo, od koder pa se je ameriški predsednik George Bush raje umaknil v vojaško oporišče Camp David. V Kaliforniji je ravno tako demonstriralo na desettisoče ljudi. V Los Angelesu so sicer v petek oblasti aretirale okoli 80 protestnikov proti vojni v Iraku, ki so blokirali promet v finančni četrti mesta.
Po Evropi so v soboto ravno tako potekala množična zborovanja, ki se jih je udeležilo več sto tisoč ljudi. K mirnemu reševanju krize v Iraku pa je znova pozval tudi papež Janez Pavel II., ki je v nedeljski molitvi opozoril na zastrašujoče posledice vojne.