Kronologija iraške vojne:

ZDA in Velika Britanija kljub temu vztrajajo, da se Irak ne razorožuje, zato je težko pričakovan rezultat srečanja ameriškega predsednika Georgea Busha ter britanskega in španskega premiera, Tonyja Blaira in Joseja Marie Aznarja, napovedanega za nedeljo. Ugibanja o tem, kaj naj bi se ti trije glavni zagovorniki sprejetja nove resolucije ZN, ki bi dala zeleno luč za napad na Irak, pogovarjali na na portugalskih Azorskih otokih, se kar vrstijo. Po navedbah Bele hiše gre za še zadnjo fazo diplomatskih prizadevanj za miroljubno rešitev iraške krize, portugalski premier Jose Manuel Barroso pa je zatrdil, da trojica ne bo dala izjave o vojni proti Iraku, temveč gre za zadnji poskus najti mirno rešitev iraške krize. Rusija je sicer znova opozorila ZDA pred uporabo vojaške sile v Iraku, po svetu pa so se vrstili protesti proti vojni v Iraku.

Irak je vodjo UNMOVIC Hansa Blixa in generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohameda el Baradeja povabil na "čimprejšnji" obisk v Bagdad. Iraški zunanji minister Nadži Sabri pa je pisno pozval generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, naj ZN na demilitarizirano območje iraško-kuvajtske meje znova namestijo svoje opazovalce, ki so se zaradi naraščajočih napetosti iz varnostnih razlogov umaknili na obrobje demilitariziranega območja, ki ga ZN nadzirajo od zalivske vojne leta 1991. Sabri je poudaril, da opazovalci onemogočajo kršitve na mejnem območju in nadzorujejo vsakršna agresivna dejanja ameriških sil, nameščenih v Kuvajtu.

Po besedah tiskovnega predstavnika Komisije ZN za nadzor, verifikacijo in inšpekcije (UNMOVIC) Ewana Buchanana so znanstveniki ZN takoj po prejetju iraškega poročila o uničenju zalog živčnega plina VX začeli preučevati skupno 25 strani omenjene dokumentacije. Zaenkrat še ni znano, kdaj bodo strokovnjaki lahko podali oceno predloženega dokumenta, saj je dokument potrebno najprej prevesti v angleški jezik. Irak sicer pripravlja tudi poročilo o uničenju zalog antraksa.

Strokovnjaki UNMOVIC so medtem v Iraku pregledali šest objektov, med njimi kompleks Al Tadži, kjer je Irak izdeloval rakete al-samud, in farmacevtsko skladišče v Rašidii v bližini Bagdada. Zaradi vse večje nevarnosti vojne v Iraku so inšpektorji pripravljeni na takojšen odhod iz države, vendar zaenkrat še ni bil sprejet noben ukaz za njihovo evakuacijo.

ZDA kljub temu vztrajajo pri svojem. Malo je razlogov, ki bi nam dali upati, da se bo iraški predsednik Sadam Husein resnično razorožil, je v tedenskem radijskem nagovoru dejal predsednik Bush. "Če bo za iraško razorožitev potrebno uporabiti silo, potem je lahko ameriško ljudstvo prepričano, da bodo naše oborožene sile dobile vsa potrebna sredstva, ki nas bodo pripeljala do zmage," je poudaril. V njegove dokaze o iraški oborožitvi je sicer podvomil tudi vodilni demokrat v senatnem odboru za obveščevalne dejavnosti Jay Rockefeller, ki je v petek poslal pismo direktorju zveznega preiskovalnega urada (FBI) Robertu Muellerju in ga zaprosil, naj uvede preiskavo o primeru ponarejenih dokumentov, ki jih je ameriška administracija uporabljala za dokazovanje iraških jedrskih prizadevanj.

Britanski zunanji minister Jack Straw je v soboto dejal, da je vojna v Iraku "zelo verjetna", vendar ne "neizogibna". Kot je dejal britanski zunanji minister Jack Straw, ima iraški predsednik še čas za izpolnitev zahtev iz resolucij ZN o razorožitvi Iraka, toda čas teče. Medtem je osem ameriških vojaški ladij že krenilo skozi Sueški prekop, da bi okrepile ameriške sile, ki so že v Perzijskem zalivu.

Turčija, edina članice zveze NATO, ki meji na Irak, sicer še vedno ni privolila v namestitev ameriških sil na svojem ozemlju. Kot je v petek zvečer zatrdil novi turški premier Recep Tayyip Erdogan, ponovno glasovanje v turškem parlamentu o ameriški zahtevi trenutno ni na prvem mestu nalog turške vlade, saj mora parlament najprej glasovati o zaupnici novi vladi.

Nemški obrambni minister Peter Struck je znova zatrdil, da nemški vojaki v primeru nove zalivske vojne ne bodo šli v Irak, bo pa Nemčija, ki je sicer odločna nasprotnica vojaške operacije v Iraku, ZDA ponudila "medicinsko pomoč" pri zdravljenju in evakuaciji ranjenih vojakov. Tudi italijanski premier Silvio Berlusconi je po navedbah italijanskih medijev zatrdil, da Italija ne bo v nobenem primeru dala na razpolago svojih sil ob morebitni vojni v Iraku.

Po poročanju hrvaške televizije HTV v morebitni vojni v Iraku ne bo sodelovala niti Hrvaška. Kot je ameriškemu veleposlaniku v Zagrebu Lawrenceu Rossinu sporočil hrvaški zunanji minister Tonino Picula, da bo Hrvaška podprla ZDA in njene zaveznice le v primeru, da posredovanje odobri Varnostni svet ZN. Hrvaška je tako odgovorila na zahtevo ameriške administracije, naj ji sporoči svoje stališče do krize v Iraku.

O vprašanju Iraka so govorili tudi obrambni ministri EU na dvodnevnem neformalnem srečanju v Vouliagmeniju blizu Aten. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da iraška kriza ne bo povzročila "stranske škode" med ZDA in EU. Solana je še dejal, da sicer še obstaja prostor za diplomatsko rešitev iraške krize in da je potrebno pogovore v ZN za mirno rešitev krize nadaljevati. Solana, ki se je sicer v petek dvakrat pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, je izrazil tudi upanje, da bo nedeljski vrh na portugalskih Azorskih otokih prinesel "mirno rešitev" krize.

Namestnik britanskega obrambnega ministra Adam Ingram pa je dejal, da svet od vojne v Iraku morda loči le še nekaj dni. Dodal je, da je tudi vse manj verjetno, da bodo ZDA, Velika Britanija in Španija uspele z novo resolucijo na glasovanju v VS ZN, vendar to po njegovem mnenju ne pomeni, da si za sprejetje resolucije ne bodo še naprej prizadevale.

Mirovniki so soboto razglasili za mednarodni dan proti grozeči vojni v Iraku in v skladu s tem so se po svetu zvrstili številni protivojni protesti. Največji protesti so potekali v Italiji, kjer je samo v Milanu protestiralo najmanj 400.000 ljudi. O demonstracijah so poročali tudi iz Avstralije, Vietnama, Jemna, Izraela, Japonske, Rusije, Francije, Romunije, Danske, Belgije, Grčije, Španije, Francije, Velike Britanije in Italije. K miru je pozivalo tudi več sto tisoč protestnikov v Bagdadu, protesti pa so napovedani tudi za ZDA.