Kronologija iraške vojne:

Predlog šestih nalog Iraku, ki ga je v sredo kot spremljevalni dokument britansko-ameriško-španskemu predlogu druge iraške resolucije vložil britanski veleposlanik Jeremy Greenstock, pa v četrtek ni dobil podpore. Ameriški predsednik George Bush ter britanski in španski premier, Tony Blair in Jose Maria Aznar, se bodo v nedeljo sestali na izrednem vrhu na Azorskih otokih, kjer bodo razpravljali o politiki do Iraka. Pozivu Evropske zveze sindikatov (CES) k simbolični 15-minutni ustavitvi dela v podporo miru v Iraku pa so se v petek med drugim odzvali v Nemčiji, Belgiji, Španiji in na Cipru. Irak je medtem pripravil tehnično poročilo o uničenju zalog živčnega plina VX, ki so ga od njega zahtevali ZN, pripravlja pa tudi poročilo o uničenju zalog antraksa. Po navedbah Bagdada bodo poročilo na 30 straneh, ki podrobno pojasnjuje, kako so izmerili, koliko plina VX so uničili leta 1991, ZN predali v soboto.

Iračani trdijo, da so julija leta 1991 uničili 1,5 tone plina VX, ZN pa od njih zahtevajo dokaze, da zalog plina nimajo več. Inšpektorji ZN v Iraku so medtem nadaljevali delo in obiskali šest lokacij, medtem ko so Iračani doslej uničili že slabo polovico od 120 spornih raket al-samud. Tiskovni predstavnik inšpektorjev ZN Hiro Ueki pa je sporočil, da je v četrtkovi prometni nesreči umrl 38-letni strokovnjak UNMOVIC iz Kitajske. Obenem se je v nesreči poškodoval še en inšpektor, ki pa ni v življenjski nevarnosti.

Šesterica neodločenih članic VS ZN je v četrtek podajala predloge glede nove resolucije o Iraku, podobne britanskemu, v smislu nalog, ki jih mora Irak opraviti, in časovnih rokov. Šesterica sicer predlaga bolj "realistične" časovne okvire za Irak in nasprotuje avtomatični uporabi sile, "če bi se Iraku kje spet zataknilo". Šesterica neopredeljenih podpira tudi nadaljnja pogajanja in iskanje kompromisa zaradi ohranitve enotnosti VS ZN.

Kot je o vrhu na Azorih dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer, gre za zadnjo fazo diplomatskih prizadevanj za miroljubno rešitev iraške krize. Po poročanju ameriške televizije CNN naj bi se na srečanju posvetovali tudi o tem, kako bi kljub nasprotovanju Francije in Rusije v VS ZN vendarle dosegli sprejetje svoje resolucije o Iraku, ki bi dala zeleno luč za napad na Irak. Na ameriško-britansko-španskem vrhu o Iraku bo prisostvoval tudi portugalski premier Jose Manuel Durao Barroso, vrh pa naj bi se odvil v vojaškem oporišču de Lajes na otoku Terceira na portugalskem otočju Azori, je sporočil visok portugalski predstavnik.

Francoski predsednik Jacques Chirac pa je v krajšem telefonskem pogovoru britanskemu premieru Blairu predlagal, naj Velika Britanija sodeluje pri razorožitvi Iraka, ki bi moralo temeljiti na logiki resolucije VS ZN 1441. Poleg tega je Chirac ponovil stališče Francije, da ne bo sprejela postavljanja ultimata Iraku, ki bi lahko neposredno sprožil vojno. Preden ne bo končne odločitve v VS ZN, bi morali poslušati inšpektorje, je po poročanju dpa še dejal Chirac.

To je bil prvi pogovor med politikoma, potem ko je Chirac v televizijskem pogovoru v ponedeljek napovedal, da bo Francija, če bo to potrebno, v VS ZN uporabila veto in glasovala proti ameriško-britansko-španskem predlogu resolucije o Iraku, ki iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postavlja 17. marec kot zadnji rok za razorožitev države. Kot je še dejal, bo Francija glasovala proti vsakršni resoluciji, ki vsebuje ultimat za vojno.

Po navedbah z britanskega Downing Streeta, pa je Blair v pogovoru izrecno vztrajal pri tem, da resolucija 1441 iraškega predsednika Sadama Huseina "jasno" opozarja pred resnimi posledicami v primeru neizpolnjevanja resolucij ZN. Ta je še dejal, da brez verodostojne grožnje z vojaško akcijo, s katero bi si prizadevali doseči spoštovanje volje ZN, ne bo nujnega pritiska, s katerim bi prepričali Sadama Huseina v razorožitev, je po navedbah AFP sporočil Blairov tiskovni predstavnik.

Rusija je medtem kot nekonstruktivne zavrnila zadnje predloge Velike Britanije glede iraške razorožitve in obenem ponovila, da bo vložila veto na vsako resolucijo, ki bo postavljala ultimate. "Novi britanski predlogi niso konstruktivni in ne bodo uredili glavnega problema, ki je preprečiti vojno proti režimu v Bagdadu," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov. Rusko vodstvo je v petek tudi odločno zavrnilo prošnjo ZDA za izgon več iraških diplomatov zaradi domnevnih vohunskih dejavnosti. Kot se je izvedelo iz ruskega zunanjega ministrstva v Moskvi, je ta prošnja Washingtona "nesprejemljiva", zato Rusija tudi "ne po sprejela tovrstnega ukrepa". Madžarska pa je napovedala, da bo naprošnjo ZDA izgnala dva iraška diplomata.

Nmški kancler Gerhard Schroeder pa je v govoru pred spodnjim domom nemškega parlamenta v petek ponovil, da se mora delo inšpektorjev nadaljevati. "Skupaj z našimi francoskimi prijatelji, Rusijo, Kitajsko in večino v VS ZN smo bolj kot kdaj prej prepričani, da se razorožitev Iraka lahko in mora nadaljevati na miren način," je dodal.

Španski premier Aznar pa je v Madridu v govoru na konferenci, ki jo je organizirala njegova Ljudska stranka (PP), Sadama Huseina primerjal z diktatorji, kot so bili Adolf Hitler, Pol Pot in Slobodan Miloševič. Poleg tega je Aznar primerjal blokado druge resolucije o Iraku v VS ZN s kosovsko krizo leta 1999, pri čemer si je zastavil vprašanje, koliko nedolžnih žrtev bi lahko preprečili, če bi mednarodna skupnost takrat pravočasno posredovala.

Španija je pozvala svoje državljane v Iraku, naj "zaradi močno poslabšanih mednarodnih razmer" nemudoma zapustijo državo. Podobno sporočilo je izdala tudi Nemčija, ki je svojim državljanom posvarila pred potovanjem v Irak. Nemške državljane, ki so trenutno v Iraku, pa je Berlin pozval, naj zapustijo državo.

Najbolj množičen odziv na poziv Evropske zveze sindikatov naj bi bil v Nemčiji, kjer naj bi delo v petek opoldan prekinilo najmanj 150.000 zaposlenih. CES, ki združuje 78 nacionalnih sindikalnih organizacij, se želi s takšno obliko protesta pridružiti manifestacijam za mir, ki bodo po Evropi potekale to soboto. K pobudi so pristopili tudi sindikati iz Slovenije, ki pa sicer po besedah predstavnika Obalne sindikalne organizacije KS 90 Petra Majcna niso mogli stavkati zaradi prekratkega roka prijave stavke slovenskim oblastem. Tudi številni zaposleni v Belgiji so opoldne za kakih 10 minut ustavili delo, v Španiji in na Cipru pa je 15 minut protestiralo več tisoč zaposlenih.

Ameriški predsednik George Bush je od turške vlade uradno zahteval, naj "nujno" odpre turški zračni prostor za primer vojne proti Iraku, v petek poroča turški tisk. Novoimenovani turški premier Recep Tayyip Erdogan je zahtevo že prejel, vendar je ameriškemu predsedniku odgovoril, da ne more ukrepati, dokler ne bo imenovana nova vlada, ki bo nato zahtevo poslala parlamentu, ta pa bo sprejel dokončno odločitev, še piše tisk.

Ameriška mornarica bo sicer, kot je v četrtek sporočil neimenovani visoki predstavnik Pentagona, od 10 do 15 ladij ali podmornic, ki so nameščene v Sredozemlju, prepeljala v Rdeče morje. V okviru priprav na morebitno vojno proti Iraku so v noči na četrtek letalsko oporišče Whiteman v Missouriju prvič zapustili ameriški bombniki B-2 in poleteli izven ZDA. Jordanska vlada pa je izključila možnost pomoči Izraelu v obliki protizračne obrambe v primeru, da bi bil Izrael tarča iraškega raketnega napada.

Sicer pa bi se predstavniki Turčije, ZDA in iraških Kurdov prihodnji teden lahko sešli v Ankari na pogovorih o prihodnosti Iraka po morebitnem ameriškem posredovanju proti tej zalivski državi.