Kronologija iraške vojne:

ZDA so sicer izrazile pripravljenost, da bi se pogajanja nadaljevala tudi še prihodnji teden, vendar pa je ameriški državni sekretar Colin Powell omenil tudi možnost, da o novi resoluciji sploh ne bi glasovali. Francija, Rusija, Kitajska, Nemčija pa so ponovile nasprotovanje resoluciji VS ZN, ki bi dala zeleno luč vojaškemu posredovanju v Iraku, nasprotujejo pa tudi britanskemu predlogu.

V New Yorku vlada prava diplomatska zmešnjava in tudi po sredi še ni jasna usoda predloga druge iraške resolucije. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je izjavil, da bi se lahko pogajanja o pridobivanju podpore novi resoluciji ZN o Iraku končala v petek ali pa nadaljevala še prihodnji teden. Fleischer je sicer poudaril, da se ameriški predsednik George Bush še naprej zavzema za glasovanje o novi resoluciji v VS ZN. ZDA in Velika Britanija so Bagdadu sicer postavile rok do 17. marca, da se začne resnično razoroževati. V primeru pa, da bo do glasovanja o novi resoluciji prišlo kasneje, kot so sprva načrtovali, se bo po vsej verjetnosti prestavil tudi rok za iraško razorožitev.

Tudi ameriški veleposlanik John Negroponte je po posvetovanjih članic VS ZN za zaprtimi vrati, ki so potekala po koncu odprte razprave, dejal, da bodo ZDA pripravljene podaljšati rok za zelo kratek čas, če bo v VS prišlo do podpore britanskim šestim točkam.

Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je danes omenil tudi možnost, da v VS ZN morda sploh ne bi bilo glasovanja o drugi resoluciji. Po njegovih besedah s članicami VS ZN še vedno potekajo pogovori o ameriško-britansko-španskem predlogu resolucije, potrdil pa je, da se bodo nadaljevali tudi čez vikend.

Članice VS pa so se za zaprtimi vrati posvetovale o britanskem predlogu šestih pogojev, ki bi jih moral izpolniti Irak, da bi se izognil vojni. Predlog je morala Velika Britanija vložiti sama, saj se mu ZDA in Španija nista pridružili. Britanski veleposlanik pri ZN Jeremy Greenstock je pojasnil, da je predlog v šestih točkah za zdaj še poseben spremljevalni dokument in da ni del predloga resolucije, ki ostaja isti.

Posvetovanja pa niso prepričala Rusije. Ruski veleposlanik Sergej Lavrov pri ZN je dejal, da še vedno gre za mir ali vojno. Predlog Velike Britanije bo Rusija preučila, čeprav v njem še vedno vidi zametke avtomatične uporabe sile. Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je med obiskom v tadžikistanski prestolnici Dušanbe ponovil odločno nasprotovanje Moskve resoluciji VS ZN, ki bi dala zeleno luč vojaškemu posredovanju v Iraku. Obenem je poudaril, da želi Moskva kljub prerekanju glede ameriško-britansko-španskega osnutka resolucije ohraniti dobre odnose z Washingtonom.

Francoski veleposlanik Jean Marc de la Sabliere pa je dejal, da britanski predlog ničesar ne spreminja. Po mnenju francoskega zunanjega ministra Dominiquea de Villepina pa predlog ne odgovarja na vprašanja mednarodne skupnosti. Ne gre za to, da damo Iraku na voljo še nekaj dni, temveč si je treba prizadevati za mirno razorožitev Iraka, je pojasnil De Villepin, ki je dodal, da Francija podpira prizadevanja, da bi Bagdad "v duhu resolucije VS ZN 1441" v realnem časovnem okviru pripeljali do resnične razorožitve.

Svetovalec nemškega kanclerja za zunanjo politiko Bernd Muetzelburg je prav tako zavrnil britanski predlog z besedami, da besedilo vsebuje enako logiko kot predlog resolucije, "logiko, ki predhodno sodi o izhodu krize" in pomeni podlago za "zeleno luč za vojno".

Kitajska pa je sporočila, da se je seznanila s predlogom za rešitev iraške krize, ki ga je v sredo dala Velika Britanija, ob tem pa znova zatrdila, da noče nove resolucije VS, temveč je treba do konca izkoristiti resolucijo 1441. "Nova resolucija ni potrebna. Resolucija 1441 še ni izčrpana, pri njenem uresničevanju pa smo že zabeležili napredek," je pojasnil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Kong Quan.

Tudi iraški zunanji minister Nadži Sabri je zavrnil nove kompromisne britanske predloge v ZN, saj so po njegovem namenjeni upravičevanju vojne proti Iraku. Sabri je v pogovoru za arabsko televizijo Al Džazira dejal, da gre za poskus, da bi olepšali osnutek resolucije za vojno proti njegovi državi.

Velika Britanija si za kompromis zelo prizadeva predvsem zaradi šibke domače podpore politiki premiera Tonyja Blaira. Kot poudarja britanski tisk, verjetnost, da bo Velika Britanija podprla ZDA v njihovi vojni proti Iraku, z ali brez nove resolucije ZN, kaže, da bo politična pot Blaira zapečatena vsega v treh dneh. Vodja britanske konzervativne opozicije Iain Duncan Smith pa po pogovorih z Blairom dejal, da je ne glede na to, ali si bo britanska vlada še naprej prizadevala za sprejetje druge resolucije VS ZN o Iraku, sprejetje te v tem trenutku nedvomno manj verjetno kot kadarkoli prej.

Pogoji iraškemu predsedniku, ki jih predlaga Velika Britanija, pravijo, da se mora iraški predsednik Sadam Husein na televiziji javno odreči orožju za množično uničevanje, da mora Irak dovoliti najmanj 30 znanstvenikom pot na Ciper, kjer bi jih neovirano zaslišali mednarodni inšpektorji, da mora Irak podati vse informacije glede antraksa, da mora popolnoma uničiti vse rakete al-samud 2, da mora pojasniti najdbo brezpilotnih letal ter da mora pojasniti vse, kar zadeva mobilne laboratorije za izdelavo biološkega in kemičnega orožja.

Britanska kraljica Elizabeta II. je na priporočilo britanske vlade prestavila svoj uradni obisk v Belgiji, ki je bil predviden za prihodnji teden, so sporočili iz Buckinghamske palače. Medtem so iz britanskega zunanjega ministrstva sporočili, da ne bi bilo primerno, če bi kraljica zapustila svojo državo "v trenutnem položaju", nanašajoč se na morebitno vojno v Iraku.

V sredo je bilo sicer prvič doslej slišati tudi javne grožnje, da bo glasovanje proti predlogu druge iraške resolucije škodovalo odnosom z ZDA. Grožnjo je najprej izrekel ameriški veleposlanik v Moskvi Alexander Vershbov, ki je za časopis Izvestija dejal, da lahko med drugim trpi sodelovanje med ZDA in Rusijo na področju energetike, vlaganj, skupne varnosti in celo partnerstva v vesolju. Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Richard Boucher pa je v četrtek dejal, da bi lahko francoski veto novi resoluciji poslabšal odnose med Francijo in ZDA.

Na sredinem odprtem zasedanju VS je sicer sodelovalo 25 govorcev, ki so bili ponovno večinsko naklonjeni nadaljevanju iskanja diplomatske rešitve, vendar pa je tudi ameriško stališče dobilo precejšnjo podporo. Predlog druge resolucije, ki pomeni avtorizacijo vojne, so med drugim podprle Makedonija, Latvija, Japonska, Filipini, Dominikanska republika, El Salvador, Gruzija, Nikaragva, Bolivija, in Kolumbija. Grški veleposlanik Adamantios Vasilakis je govoril v imenu EU in pridruženih držav, med njimi tudi Slovenije. Dejal je, da je treba inšpektorjem dati več časa, vendar inšpekcije ne smejo trajati v nedogled. Evropejci si želijo mirne rešitve in vojna ni neizogibna. Vendar pa brez iraškega sodelovanja proces ne more trajati v nedogled.

Povsem proti vojni oziroma za vojno le z avtorizacijo VS so se izrekle Malavi, Sudan, Nigerija, Zimbabve, Tunizija, Venezuela, Senegal, Papua Nova Gvineja, Peru, Tajska, in Etiopija.

Pentagon pa je v sredo zvečer sporočil, da bo število ameriških vojakov, nameščenih v bližini Iraka, ta teden preseglo številko 250.000. Neimenovani predstavnik ministrstva je pojasnil, je na ladjah v Perzijskem zalivu 47.500 ameriških marincev, 20.000 pa jih je na ladjah v Sredozemlju. V regiji je tudi pet letalonosilk, medtem ko je šesta na poti. Medtem pa so tudi nevidni ameriški bombniki B-2 v okviru priprav na morebitno vojno proti Iraku v noči na četrtek prvič zapustili svoje letalsko oporišče Whiteman v Missouriju in poleteli izven ZDA, je sporočila tiskovna predstavnica omenjenega oporišča Kat Ohlmeyer.

Inšpektorji ZN za razorožitev Iraka so nadaljevali z nadzornimi poleti nad mestoma Kerbela in Učaider južno od Bagdada, poleg tega pa so inšpektorji Komisije ZN za nadzor, verifikacijo in inšpekcije (UNMOVIC) nadaljevali z uničevanjem spornih raket vrste al-samud 2. Do srede je sicer Irak uničil 58 od skupno 120 omenjenih raket, ki presegajo dovoljen domet 150 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Inšpektorji ZN so v četrtek sicer pregledali osem objektov, med njimi objekt, kjer je Irak izdeloval rakete al-samud. Irak naj bi v petek Združenim narodom izročil poročilo o zalogah bakterije vraničnega prisada, ki naj bi jih po iraških zagotovilih sicer uničili že leta 1991, poroča AFP, ki se sklicuje na navedbe diplomatskih virov v Bagdadu. V prihodnjih dneh naj bi Bagdad predstavil tudi drugo poročilo o zalogah živčnega plina VX.