Kronologija iraške vojne:

Za mirno rešitev iraške krize sta se zavzela nemški kancler Gerhard Schroeder in ruski predsednik Vladimir Putin. Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je začel turnejo po afriških državah članicah VS, katere namen je pridobiti podporo Angole, Kameruna in Gvineje proti vojni v Iraku. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je medtem napovedal, da bo Rusija v VS ZN v primeru glasovanja o novi resoluciji ZN o Iraku uporabila veto. Podobno je napovedal tudi francoski zunanji minister de Villepin, medtem ko so Španija in ZDA prepričane, da bodo pridobile zadostno podporo za sprejetje resolucije, ki iraškemu režimu 17. marec postavlja kot zadnji rok za razorožitev.

Nemški kancler Schroeder in ruski predsednik Putin sta se v ponedeljkovem telefonskem med drugim z zadovoljstvom odzvala na petkovo poročilo vodje inšpektorjev ZN za razorožitev Hansa Blixa in poudarila, da je potrebno dati inšpektorjem več časa, je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Bela Anda. Ruski predsednik je Schroederju še dejal, da se še ni odločil glede svoje morebitne udeležbe na glasovanju o novi resoluciji v VS ZN in da bo o tem še premislil. Po navedbah ameriškega tednika Time pa naj bi Putin ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu zatrdil, da Rusija ne bo uveljavila pravice do veta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot pa je po navedbah ruske tiskovne agencije Itar-Tass pojasnil vodja ruske diplomacije Igor Ivanov, Rusija omenjene resolucije ne more podpreti. "Če bo resolucija predložena VS ZN, bo Rusija uporabila svojo pravico do veta," je še dejal Ivanov pred odhodom v Teheran. Po besedah ruskega zunanjega ministra so ultimativne zahteve, ki jih Bagdadu nalaga nova resolucija, "neizpolnljive in v protislovju s smernicami" trenutno veljavne resolucije 1441, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Francoski zunanji minister de Villepin je v okviru turneje po afriških državah članicah VS ZN v ponedeljek obiskal Angolo in Kamerun. Med obiskom v Kamerunu je zatrdil, da bo Francija prevzela svojo odgovornost kot stalna članica VS ZN, da bi preprečila glasovanje o drugi resoluciji o Iraku, ki bi odprla pot vojni v Iraku, poroča AFP. Kot je v Kamerunu še zagotovil de Villepin, Francija ne bo dopustila sprejetja resolucije, ki odpira pot za začetek vojne v Iraku. Na vprašanje, ali bo Francija uporabila veto, pa je pojasnil: "Jasno je, da Francija ne bo vršila pritiska na prijateljske države, članice VS ZN, naj zavrnejo resolucijo." Po besedah de Villepina bo Francija dala zgled in bo jasno izrazila svoje nasprotovanje resoluciji.

ZDA naj bi po navedbah neimenovanih ameriških diplomatov v ponedeljek v VS ZN predlagale, da se o novi ameriško-britansko-španski resoluciji o Iraku glasuje v torek ali sredo. V VS ZN glede iraškega vprašanja sicer obstajata dva tabora. V prvem, ki se zavzema za vojaško operacijo proti režimu iraškega predsednika Sadama Huseina, sta poleg ZDA in Velike Britanije še Španija in Bolgarija, v drugem pa Francija, Nemčija, Rusija, Sirija in Kitajska, ki se zavzemajo za mirno rešitev iraškega vprašanja. Ostale članice VS ZN - Mehika, Čile, Pakistan, Kamerun, Gvineja in Angola - se še niso opredelile.

Vplivni iraški časnik Babel, ki ga vodi sin Sadama Huseina, Udaj, pa je v ponedeljek pozval Francijo, Rusijo in Kitajsko k vložitvi veta med glasovanjem o osnutku nove ameriško-britansko-španske resolucije, ki bi omogočila uporabo sile proti Iraku, poroča AFP. "Svet potrebuje države, ki se zavzemajo za mir in mednarodno legitimnost, ki so se pripravljene boriti proti ameriški hegemoniji in za zmago logike prava, enakosti in zakona, ter ki obsojajo slo tolpe klatežev iz Washingtona," je po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina zapisal iraški Babel. Časnik je ob tem pozval tudi afriške države - Angolo, Kamerun in Gvinejo -, naj se uprejo ameriškemu pritisku.

Nemški kancler Schroeder je že v nedeljo v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom pozdravil francoski predlog, ki voditelje držav in vlad članic VS ZN poziva, naj sodelujejo pri morebitnem glasovanju o predlogu resolucije o Iraku. Schroeder je sicer napovedal svojo udeležbo na tem glasovanju, španski premier Jose Maria Aznar pa tega ne namerava storiti. Španska vlada je prepričana, da bo nova resolucija na glasovanju v VS ZN dobila potrebnih devet od 15 glasov. V to je prepričan tudi ameriški državni sekretar Colin Powell, ki je Francijo posvaril pred uporabo veta, medtem ko britanski premier Tony Blair ostaja "odločen", da bo nova resolucija o Iraku v VS ZN dobila zadostno podporo, poroča agencija AFP.

Sicer pa je ameriški predsednik Bush zavrnil sprejem pisma Sadama Huseina, ki naj bi mu ga v petek v Washingtonu izročil vodja katarske diplomacije Hamad Rem Jasam Al Tani, je po poročanju agencije AFP navedel arabski časnik Al Šark Al Avsat. Bush je zavrnil pismo, v katerem mu Sadam Husein predlaga, "da bo popolnoma sodeloval z ZDA in izpolnil vse njihove zahteve v zameno za svoj obstanek na oblasti," po poročanju AFP navaja časnik, ki se sklicuje na neimenovanega arabskega predstavnika. V pismu naj bi Sadam Husein ameriški administraciji predlagal, da bi ameriška podjetja lahko sodelovala pri izkoriščanju iraške nafte, obljubil pa naj bi mu tudi popuščanja na "varnostnem področju", je poročal časnik. V zameno naj bi Američani opustili svoje načrte za vojno v Iraku in se odpovedali zamenjavi iraškega režima.

Po navedbah ameriškega časnika Los Angeles Times, ki se sklicuje na poročilo inšpektorjev ZN za razorožitev, ki javnosti ni bilo predstavljeno, pa je iraški voditelj med zalivsko vojno leta 1991 načrtoval izstrelitev 75 raket s kemičnim in biološkim orožjem, če bi zavezniške sile napadle Bagdad z jedrskim orožjem. Rakete, ki so imele domet 650 kilometrov, pa so bile nameščene na štirih mestih izven Bagdada, še poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Velika Britanija in ZDA medtem trdijo, da je vodja inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka Hans Blix v petkovem poročilu o delu inšpektorjev pozabil omeniti "ključni dokaz", in sicer da ima Irak veliko iraško letalo brez pilota, ki bi lahko nosilo orožje za množično uničevanje, navedbe britanskega dnevnika The Times navaja agencija dpa. Irak je sicer nadaljeval uničevanje spornih raket al-samud 2 in je po navedbah predstavnika iraškega ministrstva za informiranje v ponedeljek uničil še šest tovrstnih raket.

Romunija pa je v ponedeljek "zaradi dejanj, ki niso v skladu z njihovim statusom," iz države izgnala pet iraških diplomatov, so sporočili na romunskem zunanjem ministrstvu, pri tem pa niso navedli imen izgnanih diplomatov. Tiskovni predstavnik romunskega zunanjega ministrstva prav tako ni navedel, ali je med peterico tudi iraški veleposlanik, poroča agencija AP. Podoben ukrep je nedavno sprejela tudi Avstralija. Avstralski zunanji minister Alexander Downer je pojasnil, da so odločitev o izgonu iraškega diplomata, ki ga sumijo vohunjenja, sprejeli na zahtevo ZDA.

Vodja turške vladajoče stranke AKP Recep Tayyip Erdogan, ki se mu je po nedeljski izvolitvi za poslanca v turškem parlamentu odprla pot do položaja turškega premiera, pa je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP dejal, da bo Ankara odločitev o namestitvi ameriških enot za vojaško posredovanje v Iraku morda sprejela po oblikovanju nove vlade in po glasovanju VS ZN o novi iraški resoluciji.