Kronologija iraške vojne:

Po napovedih predlagateljic resolucije naj bi VS o njej glasoval v torek. Po petkovem poročilu v VS je Irak ZN pozval, naj v celoti ukine sankcije, ki jih je organizacija proti Iraku uvedla po invaziji na Kuvajt leta 1990. Irak je sicer po petkovi prekinitvi uničil novih šest prepovedanih raket al-samud 2, ki po ocenah ZN presegajo dovoljeni domet. Po svetu pa so se vrstili protesti proti morebitni vojni v Iraku.
Britanski zunanji minister Jack Straw je v pogovoru za BBC izrazil prepričanje, da bo ameriško-britansko-španski predlog resolucije o Iraku sprejet. Pri tem je tudi menil, da se je vojni v Iraku moč izogniti, vendar pa mora iraški voditelj Sadam Husein "resnično sodelovati" z inšpektorji ZN. Tudi po mnenju španske zunanje ministrice Ane Palacio obstajajo "razumna pričakovanja", da bodo ZN kljub ostremu nasprotovanju nekaterih članic sprejeli novo resolucijo o Iraku. "Po pogovorih, ki sem jih imela, sem prepričana, da se stališča zbližujejo," je po vrnitvi iz New Yorka v Madridu povedala ministrica.

Dopolnjen predlog resolucije o Iraku, ki so ga vložile ZDA, Velika Britanija in Španija, ne bo sprejet, saj je Rusija odločena uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, da prepreči njegovo sprejetje; uporaba veta je ena izmed možnosti, je medtem poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov. "Rusija ne more podpreti tega besedila in ocenjujemo, da resolucija ne bo sprejeta," je še povedal. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je pred tem 17. marec, ki ga dopolnjeni predlog resolucije predvideva kot zadnji datum za razorožitev Iraka, označil kot "neupravičen ultimat". Ivanov je tudi dejal, da vedno obstaja še možnost za politično rešitev, in menil, da bi bilo nevarno, če je ne bi upoštevali.

Nasprotovanje vsakršni novi resoluciji o Iraku, še posebej, če predvideva uporabo sile, je izrazila tudi Kitajska. Tudi nemški predsednik Johannes Rau se je zavzel za nadaljevanje iskanja mirne rešitve iraške krize. Kot je poudaril v pogovoru za nemški časnik Bild am Sonntag, je vsakršna rešitev, v kateri ljudje ne umirajo, boljša od vojne. Ricardo Lagos, predsednika Čila, prav tako članice VS, pa je ocenil, da je 17. marec, zadnji rok, ki ga predlog resolucije postavlja Iraku za razorožitev, prekmalu.

Podporo dopolnjenemu predlogu resolucije o Iraku je znova izrazila Bolgarija, ki je tudi nestalna članica VS ZN. Kot je povedal bolgarski veleposlanik pri ZN Stefan Tafrov, bo Bolgarija resolucijo podprla, vendar je pri tem dodal, da jo Sofija vidi kot novo diplomatsko sredstvo in ne sprožilec za vojno. Podporo predlogu resolucije je izrazila tudi Japonska. Kot je še napovedala japonska zunanja ministrica Joriko Kavaguči, bo Japonska, ki sicer trenutno nima sedeža v VS, pozivala članice, naj sprejmejo resolucijo, saj dvomi v uspeh učinkovitosti nadaljevanja inšpekcij v Iraku. Avstralski premier John Howard pa je podprl ultimat Iraku, ob tem pa menil, da bi glasovanje proti predlogu resolucije spodkopalo avtoriteto VS ZN.

Ameriški predsednik George Bush je v tedenskem radijskem nagovoru opozoril, da iraški voditelj Sadam Husein še vedno krši zahteve ZN, s tem ko se noče razorožiti. Kot zadnje sredstvo moramo biti pripravljeni na uporabo vojaške sile, je poudaril Bush. "Delamo vse, kar je mogoče, da bi se izognili vojni v Iraku. Če pa se Sadam Husein ne bo hotel razorožiti na miren način, ga bomo razorožili s silo," je še poudaril ameriški predsednik. Sicer je Bush znova poudaril, da ima Husein povezave s teroristi, ki bi mu lahko dobavljali orožje za množično uničevanje. Glede uničevanja raket vrste al-samud pa je Bush povedal, da je Irak res uničil nekaj teh raket, vendar pa naj bi obenem ukazal nadaljevanje izdelave iste vrste raket.

Irak pa je po petkovem poročilu vodje Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Hansa Blixa in generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohameda El Baradeja o delu inšpektorjev v Iraku VS ZN pozval, naj v celoti ukine sankcije, ki jih je organizacija proti Iraku uvedla po invaziji na Kuvajt leta 1990. Po mnenju iraškega predsednika Huseina namreč poročilo Blixa in El Baradeja dokazuje, da Bagdad nima orožja za množično uničevanje. To je sporočil tiskovni predstavnik iraških oblasti po sestanku Sadama Huseina z voditelji njegove vladajoče stranke Baas in revolucionarnega sveta, najvišjega organa oblasti v Iraku.

"Embargo proti Iraku bi moral biti popolnoma odpravljen, potem ko je svet spoznal motive ZDA in je Irak uresničil resolucije ZN," piše v izjavi, sprejeti na omenjenem sestanku. "Dokaze o tem, da beležimo napredek, so predložili tisti, ki so pristojni za preverjanje našega uresničevanja resolucij VS ZN, predvsem sta to Blixova komisija in El Baradejeva agencija," je dejal omenjeni vir. Bagdad je tudi zahteval, da VS ZN javno izjavi, da so ZDA in Velika Britanija lažnivke. Prav tako zahteva, da se cel Bližnji vzhod, še posebej Izrael, znebi orožja za množično uničevanje ter da se Izrael umakne s "Palestine in zasedenega arabskega ozemlja".

Tiskovni predstavnik inšpektorjev v Iraku Hiro Ueki je v Bagdadu sporočil, da je Irak pod nadzorom ZN uničil šest raket al-samud 2 in tri raketne konice. Pri tem je tudi pojasnil, da Iračani raket v petek niso uničevali zato, ker so tri uničili v četrtek, ko so muslimani praznovali novo leto.

Neimenovani ameriški vodilni predstavniki so medtem razkrili načrt ameriške administracije za povojni Irak, ki predvideva, da bi po morebitni vojni v Iraku to državo razdeliti na tri upravna območja, ki bi jih po morebitnem zrušenju režima Sadama Huseina upravljali trije civilni upravitelji. Osrednje območje Iraka, vključno z Bagdadom, naj bi upravljala nekdanja ameriška veleposlanica v Jemnu Babara Bodine, medtem ko naj bi drugi dve vodila upokojena ameriška generala. Funkcije naj bi trojica nastopila, potem ko bi ameriški vojaški predstavniki takoj po morebitni vojni vzpostavili varnost v Iraku. Po določenem obdobju naj bi oblast prepustili novi iraški vladi. Sicer naj bi stroški ameriškega posredovanja v Iraku prvi mesec posega znašali približno 24 milijard dolarjev. Takšne so ocene odbora za proračun ameriškega kongresa, objavljene v petek.

Po svetu se vrstijo protesti proti morebitni vojni v Iraku. V bližini ameriškega oporišča Camp Darby pri Pisi se je zbralo več deset tisoč mirovnikov, ki so demonstrirali proti vojaškemu posegu v Iraku. Demonstranti, pretežno privrženci protiglobalističnega gibanja I Disobbedienti, so vzklikali gesla proti ZDA in vojni v Iraku. Po navedbah policije se jih je zbralo 20.000, organizatorji pa so poročali o 60.000 udeležencih. Privrženci sindikalnega združenja Cobas so tudi zagrozili s splošno stavko, če bi izbruhnila vojna. Mirovniki pa so v Apuliji na jugu Italije zadržali nekaj vlakov, ki so v Camp Darby prevažali vojni material.

Protivojni protesti so potekali v številnih britanskih mestih; največ, 10.000, se jih je zbralo v Manchestru, demonstracije pa so potekale tudi v Birminghamu in Bristolu. V nemškem Dresdnu je proti vojni demonstriralo 8000 ljudi, demonstracije kakih 300 ljudi pa so potekale tudi pred glavnim sedežem ameriških sil v Stuttgartu (EUCOM). Več deset tisoč ljudi je demonstriralo tudi na Japonskem. V Erbilu na severu Iraka pa so potekale demonstracije več sto Kurdov, ki so izrekali nasprotovanje morebitni turški invaziji iraškega Kurdistana v primeru vojne v Iraku. Pred institucijami Evropske unije v Bruslju se je medtem zbralo kakih 4000 kurdskih demonstrantov, ki so prav tako od Turčije zahtevali, naj ne pošilja svojih enot na sever Iraka. Več demonstracij proti vojni v Iraku pa je potekalo tudi v Egiptu.

Avstralija je zaradi vohunjenja izgnala iraškega diplomata. Kot je sporočil avstralski zunanji minister Alexander Downer, mora diplomat zapustiti državo do srede. Po navedbah oblasti naj bi Iračan deloval kot častnik tajne službe, njegove dejavnosti pa naj bi bile nezdružljive s statusom diplomata. ZDA so sicer pred dnevi sporočile, da so 60 državam poslale zahtevo, naj izženejo skupaj okrog 300 iraških diplomatov, ki naj bi bili v resnici agenti režima Sadama Huseina, pripravljeni na napad na ameriške interese. Nemško zunanje ministrstvo je potrdilo, da je med zaprošenimi državami tudi Nemčija, ki prošnjo še preučuje. Enako je sporočila tudi Švedska. ZDA so v sredo iz države izgnale dva Iračana, zaposlena na iraški misiji pri ZN v New Yorku, ker naj bi bila vpletena v dejavnosti, ki ne sodijo v obseg njunih uradnih nalog.

Ameriška in britanska letala pa so po ameriških navedbah znova bombardirala iraško protiletalsko obrambo na jugu Iraka. Šlo je za tretji tovrstni napad v treh dneh. Mobilni sistem protiletalske obrambe je bil nameščen na območju prepovedi preletov 370 kilometrov zahodno od Bagdada in je predstavljal nevarnost za zavezniška letala, so sporočili s centralnega poveljstva ameriške vojske v Tampi na Floridi.