Vojni posvet v Beli hiši

7.3.2003

Ameriški predsednik George Bush je v sredo sklical sejo sveta za nacionalno varnost, na kateri je poleg obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, državnega sekretarja Colina Powella, načelnika štaba združenih poveljstev Dicka Myersa in poveljnika ameriških sil v Perzijskem zalivu, generala Tommyja Franksa, sodeloval tudi glavni režiser zamisli o zamenjavi režima v Bagdadu, namestnik obrambnega ministra Paul Wolfowitz.

Po navedbah britanskega dnevnika Daily Express so britanske enote dobile sporočilo, da se bo invazija v Iraku začela 17. marca, že štiri dni prej pa naj bi se začelo silovito bombardiranje Iraka.

Po poročanju britanskega časnika The Sun pa bo ameriški predsednik Bush iraškemu voditelju Sadamu Huseinu prihodnji teden po predvidenem glasovanju o drugi iraški resoluciji v Varnostnem svetu dal 72-urni ultimat, naj se razoroži. Ukaz za napad na Irak bo izdan tudi v primeru, če druga iraška resolucija v Varnostnem svetu ne bo sprejeta, še piše The Sun. Po navedbah časnika so si ameriški vojaški strategi kot ciljni datum za konec vojne v Iraku zadali 10. april.

Ameriški mediji sicer še naprej poročajo o pripravah na vojno. V začetku napada naj bi ameriške sile, ki zdaj štejejo že skoraj 300.000 vojakov in 600 bojnih letal, izvedle silovite zračne napade na Irak, ki bi bili končani v 48 urah. Takoj nato bo sledila hitra kopenska operacija, ki bo pokončala ostanke obrambe. Na Irak naj bi ZDA uvodoma odvrgle kar desetkrat več bomb kot leta 1991, pri čemer bo po besedah generala Franksa kar 70 odstotkov t.i. pametnih oziroma lasersko ali satelitsko vodenih natančnih bomb. Leta 1991 so Američani na Irak odvrgli le 20 odstotkov pametnih bomb in pobili najmanj 3000 civilistov. Tokrat naj bi bilo civilnih žrtev manj, vendar Franks v Pentagonu ni želel ugibati, koliko manj, saj bo iraški režim menda skušal skriti vojaške tarče blizu civilnih objektov. Iraška vojska bo deležna tudi poplave letakov, ki bodo iraške vojake pozivali, naj dezertirajo.