Kronologija iraške vojne:

To so po pogovorih v Parizu zatrdili zunanji ministri omenjenih držav, Dominique de Villepin, Joschka Fischer in Igor Ivanov. De Villepin je ob tem dal tudi posredno vedeti, da bi na morebitnem glasovanju o tej resoluciji bila tudi Francija tako kot Rusija pripravljena vložiti veto. ZDA, ki so v odzivu zmanjšale pomen nasprotovanja Pariza in Moskve novi resoluciji, naj bi se sicer v začetku prihodnjega tedna odločile, kdaj bodo to novo resolucijo, ki bi omogočila vojno proti Iraku, predložile na glasovanje v VS ZN. Irak je medtem nadaljeval uničevanje prepovedanih raket al-samud 2 in jih uničil še devet. Članice Organizacije islamske konference (OIC) pa so na izrednem zasedanja v Dohi zavrnile sodelovanje v vsakršni vojaški akciji proti Iraku, Kuvajt pa je iraško vodstvo pozval k odstopu. Papež je medtem vse ljudi po svetu na pepelnično sredo pozval, naj jo posvetijo molitvi in postu za mir v svetu, medtem ko je njegovega posebnega odposlanca, kardinala Pia Laghija, v Washingtonu sprejel ameriški predsednik George Bush.

Zunanji ministri Francije, Nemčije in Rusije so v skupni izjavi v Parizu zagotovili, da njihove države ne bodo dovolile, da bi v Varnostnem svetu ZN sprejeli resolucijo, ki bi dala zeleno luč za uporabo sile proti Iraku. "Rusija in Francija bosta kot stalni članici VS ZN prevzeli polno odgovornost glede tega vprašanja. Druge resolucije, ki bi dala zeleno luč za uporabo sile, ne bo," je po pogovorih z nemškim in ruskim kolegom, Fischerjem in Ivanovom, zatrdil francoski zunanji minister de Villepin. Na vprašanje, ali bi bila Francija na morebitnem glasovanju o novi resoluciji, ki bi omogočila uporabo sile, tako kot Rusija pripravljena vložiti veto, je De Villepin ponovil, da bo Francija prevzela vso odgovornost in da se z Rusijo povsem strinjata. Ivanov je namreč v torek dal vedeti, da bi Rusija v primeru glasovanja o omenjeni resoluciji lahko dala veto.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je v odzivu dejal, da bodo ZDA še naprej poslušale stališča različnih ljudi po svetu in da bo predsednik Bush nadaljeval posvete z zaveznicami ZDA in njihovimi voditelji. "Predsednik je tako kot državni sekretar Colin Powell dejal, da se zanaša na končni rezultat," je dejal Fleischer na novinarski konferenci v Washingtonu. "Zanimivo je, kajti ena od izjav, ki je bila izrečena danes, nakazuje, da rezultat še ni odločen in da se bodo članice VS ZN soočile s svojimi odgovornostmi," je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Zunanji ministri Nemčije, Francije in Rusije so v Parizu tudi izrazili prepričanje, da so inšpekcije inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka dale rezultate in da bi jim morali dati več časa za iskanje prepovedanega orožja, ki ga določa resolucija 1441. "Prišlo je do napredka," je dejal Fischer in dodal, da osebno ne ve, kako bi lahko ustavili proces, ki poteka v skladu z resolucijo 1441, in se zatekli k vojni. Tudi De Villepin je rezultate inšpekcij označil kot vse bolj opogumljajoče, pri tem pa je kot primere navedel uničevanje spornih iraških raket, informacije o bioloških in kemičnih snoveh ter pogovore z iraškimi znanstveniki. Kljub temu pa je menil, da mora Irak z inšpektorji aktivneje sodelovati. "Inšpekcije se ne morejo nadaljevati v nedogled," je pristavil in dodal, da je njihov skupni cilj učinkovita in popolna razorožitev Iraka.

Ivanov se je pred tem v Parizu srečal tudi s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, v Londonu pa z britanskim premierom Tonyjem Blairom. Kot so po manj kot uro trajajočem srečanju sporočili z Downing Streeta, so bili pogovori vsebinski in temeljiti, pri tem pa so tudi priznali, da nestrinjanje glede iraškega vprašanja med Veliko Britanijo in Rusijo ostaja. V pogovoru s Chiracom pa sta potrdila soglasnost stališča držav glede iraškega vprašanja.

Ivanov je sicer v pogovoru za ruski časnik Komersant ocenil, da bodo Iračani plačali ameriške načrte, katerih cilj je strmoglaviti režim Sadama Huseina, in dodal, da bo to le voda na mlin islamistom. "Lahko smo le zaskrbljeni nad načrti, katerih cilj je celotno ljudstvo prisiliti k demokraciji. Ne le da je to v nasprotju z Ustanovno listino ZN, imelo bi namreč tudi hude posledice," je dejal.

Blair pa je v spodnjem domu britanskega parlamenta dejal, da še vedno verjame, da se je vojni mogoče izogniti, pod pogojem, da Husein popolnoma izpolni zahteve resolucij ZN glede razorožitve ali "odide". Povedal pa je tudi, da je natančen datum glasovanja o drugi resoluciji VS ZN o Iraku še vedno "stvar razprave", če pa se Sadam Husein ne bo popolnoma pokoril zahtevam ZN, glasovanje nedvomno bo.

Udeleženci izrednega zasedanja Organizacije islamske konference (OIC) so medtem v katarski Dohi sprejeli sklepno izjavo, v kateri so zavrnili sodelovanje v vsakršni vojaški akciji proti Iraku in menili, da je treba ohraniti ozemeljsko celovitost te države. Pozdravili so še prizadevanja mednarodne skupnosti za nadaljevanje inšpekcij orožja v Iraku in diplomatska prizadevanja za mirno rešitev iraške krize. Mednarodno skupnost so obenem pozvali, naj podpre prizadevanja za preprečitev vojne v Iraku.

Zasedanja se je udeležilo 55 od 57 držav članic OIC. Katarski emir, šejk Hamad ben Kalifa Al-Tani je uvodoma poudaril, da muslimanske države "nimajo moči odločitve glede Iraka, vendar lahko kljub temu težijo k mirni rešitvi krize". Kuvajtski zunanji minister, šejk Sabah el Ahmed el Sabah, pa je na zasedanju iraško vodstvo pozval k odstopu. Kot je dejal, bi se morala vlada Sadama Huseina žrtvovati, da bi regiji prihranila uničujočo vojno, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kuvajt sicer podpira predlog Združenih arabskih emiratov o izgnanstvu iraškega vodstva. Ta predvideva, da bi iraškemu vodstvu dali dva tedna časa za odhod iz države, Irak pa bi potem v prehodnem obdobju upravljala Arabska liga in Združeni narodi.

Vrhunsko srečanje je zaznamoval tudi manjši incident, ko je iraški predstavnik Izat Ibrahim al-Duri med svojim nastopom vstal in začel zmerjati kuvajtskega zunanjega ministra šejka Mohameda Sabaha el Ahmeda el Sabaha, ki je pred tem zahteval odstop iraškega vodstva. "Utihni, ti opica. Naj bo prekleta tvoja čast, ti izdajalec," je med drugim dejal iraški predstavnik.

Ameriški predsednik Bush se je medtem v Beli hiši sestal s najvišjimi ameriškimi vojaškimi načrtovalci, s katerimi naj bi razpravljal o strategiji morebitne vojaške operacije v Iraku. Kot se je po navedbah agencije dpa izvedelo iz ameriških vladnih krogov, naj bi se udeleženci srečanja pogovarjali tudi o možnosti, da bi iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postavili ultimat, naj zapusti Irak. Sestanka so se udeležili poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske Richard Myers, ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld, direktor ameriške obveščevalne agencije CIA George Tenet in poveljnik ameriških sil v Perzijskem zalivu, general Tommy Franks, ki bo v primeru napada na Irak poveljeval ameriškim silam.

Kot so po navedbah AP povedali predstavniki Pentagona, bodo ameriške sile v prvih dneh napada na Irak odvrgle desetkrat več natančno vodenih bomb kot v prvi zalivski vojni leta 1991. Napad na Irak naj bi se po njihovih besedah začel z močnimi letalskimi napadi, ki bi jih kombinirali s hitrimi kopenskimi akcijami. S tem naj bi režimu iraškega predsednika Sadama Huseina preprečili zadati povračilne udarce, iraški vojski pa bi dali vedeti, da jih čaka poraz. Ciljali naj bi predvsem na vojaške in politične objekte, protiletalsko obrambo, komunikacijska sredstva ter sisteme, s katerimi je moč sprožiti kemično ali biološko orožje. Kot je povedal Myers v pogovoru z novinarji, si prizadevajo predvsem za to, da bo vojna kratka. Uslužbencem ZN in tujim državljanom pa naj bi pred začetkom napada dali 72 ur časa za umik iz Iraka.

Že ta petek bo potekalo ključno zasedanje VS, na katerem bo vodja inšpektorjev v Iraku Hans Blix predstavil novo poročilo. Zasedanja naj bi se udeležil tudi ameriški obrambni sekretar Colin Powell, je izvedela agencija AFP pri neimenovanem visokem ameriškem predstavniku. Zasedanja se bo udeležil tudi Joschka Fischer, ki bo v New York odpotoval že v četrtek in se tako ne bo udeležil nemško-italijanskega vrha o Iraku in prihodnosti Evropske unije, ki se bo v četrtek začel v nemškem Bremnu.

Ameriška vojska pa je na območju prepovedi preletov na jugu Iraka odvrgla 420.000 letakov, na katerih poziva iraške enote k dezertaciji, ostale Iračane pa opozarja na radijske kanale, na katerih lahko poslušajo programe, ki niso naklonjeni Sadamu Huseinu, še poroča AP.