Kronologija iraške vojne:

Da se članstvo v zvezi NATO splača, je slovensko javnost poskušal prepričati potrugalski zunanji minister Antionio Martins da Cruz. Zavezništvo po njegovih besedah med drugim pospešuje napredek in blaginjo članic in regije ter obenem zagotavlja varnost in stabilnost. Na okrogli mizi na temo NATO za/proti v Kranju je bil med zagovorniki zveze NATO najglasnejši predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin. Oporekal mu je vodja centra za sodobne politike na Mirovnem inštitutu Tonči Kuzmanič, ki je poudaril, da NATO ni edina opcija, ki jo ima Slovenija pri zagotavljanju varnosti. Mariborski študenti, ki so pripravili okroglo mizo o vključevanju v EU in NATO, pa so napovedali, da bodo prihodnji konec tedna o vključitvi v EU in NATO izvedli "mini referendum".

Portugalski zunanji minister da Cruz je spregovoril o izkušnjah svoje države v zvezi NATO. Za Portugalsko, ki je leta 1974 doživela "demokratično revolucijo", je članstvo v NATO in EU edina pot za utrjevanje demokracije in za stabilnost v regiji. Članstvo v omenjenih povezavah je Portugalski pomagalo, da se je izkopala iz več desetletj osamitve, je poudaril.

Po njegovem ima tudi NATO zasluge za to, da je Slovenija postala uspešna država, saj je s posredovanjem na Balkanu regiji zagotovil varnost in stabilnost. Slovenija bo s članstvom v NATO postala del skupine enakomislečih držav v območju miru, stabilnosti in blaginje, je poudaril vodja portugalske diplomacije, ki zvezo NATO vidi kot zgodbo o uspehu. NATO je edino zavezništvo, ki je preživelo razmere, v katerih je nastalo. NATO se je uspel prilagoditi novim razmeram in postal glavno zagotovilo za stabilnost in varnost v Evropi. Še naprej ostaja glavno posvetovalno telo med ZDA in Evropo, je poudaril da Cruz.

Članstvo v NATO ne pomeni, da bodo države članice slepo sledile zunanji politiki ZDA, če se bodo slednje odločile za vojno v Iraku. Portugalska kot članica NATO se ni odločila in zavezala vojaški vlogi v Iraku, temveč je le pristala na solidarnost s Turčijo. ZDA so danes nedvomno edina velesila na svetu in članstvo v NATO za državo pomeni, da lahko računa na solidarnost ZDA in drugih držav v primeru ogroženosti, je pojasnil.

Kuzmanič je na okrogli mizi v Kranju menil, da bi bila namesto članstva v zvezi NATO zadosten okvir EU, ki tudi že pripravlja svojo zunanjo politiko, ki naj bi bi jo v prihodnosti okrepila tudi z lastnimi obrambnimi silami. Medtem ko je Kacin trdno prepričan, ne le, da EU nima vojske, pač pa da svojih obrambnih vojaških sil tudi dolgo še ne bo imela, pa Kuzmanič poudarja tudi veliko gospodarsko in finančno moč EU. Opozoril je, da tudi zveza NATO ni več obrambna organizacija, pač pa je z napadom na Afganistan postala napadalna organizacija.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo, odgovoren za vključevanje Slovenije v zvezo NATO, Milan Jazbec, pa se je strinjal s Kacinom in menil, da EU nikakor ni organizacija, ki bi lahko Sloveniji zagotovila kolektivno varnost, saj za to nima nikakršnih mehanizmov razen diplomacije. Alternativa severnoatlantskemu zavezništvu je tako po njegovem mnenju le, da si država sama zagotavlja varnost z bilatelarnimi sporazumi, kar pa zelo veliko stane.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi aktivist in sodelavec na Mirovnem inštitutu Gorazd Kovačič, ki se je vprašal, kaj bi Slovenija sploh pridobila z vstopom v NATO. Dejal je, da je NATO varnostna organizacija, ki kot taka Sloveniji ne more ponuditi aktualnih storitev, saj v Sloveniji ne gre pričakovati vojaškega napada, kar potrjujejo tudi strokovne raziskave. Po njegovem mnenju bi bilo torej nesmisleno kupovati drage storitve, ki jih sploh ne potrebujemo.

Ta cena naj bi bila po podatkih, ki jih je ponudil Jazbec, sestavljena iz treh vrst stroškov: članarine, ki naj bi za leto 2004 znašala 2,8 milijona evrov, stroškov osebja, ki so odvisni od števila sodelujočih v misiji severnoatlantskega zavezništva, in stroškov za mednarodno sodelovanje v mednarodnem delovanju zveze NATO. Kovačič pa je prepričan, da je k temu treba prišteti tudi najmanj 50-odstotno povečanje izdatkov za obrambo po zahtevah zveze NATO.

Okoli 20 študentov pa se je v Mariboru udeležilo okrogle mize o vključevanju v EU in NATO. Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) namerava v naslednjih dneh organizirati še več razprav in drugih aktivnosti, s katerimi si bodo prizadevali študente čim bolj celovito seznaniti z argumenti za in proti vključitvi Slovenije v Evropsko unijo in NATO, konec prihodnjega tedna pa bodo med mariborskimi študenti o teh dveh vprašanjih izvedli mini referendum. Na okrogli mizi so sodelovali tako predstavniki ministrstva za zunanje zadeve in Slovenske vojske kot predstavniki civilnih gibanj.

Jure Rifelj z ministrstva za zunanje zadeve, ki je predstavil vladna stališča, je opozoril, da je NATO zveza demokratičnih držav, med katerimi poteka demokratični dialog o vseh varnostnih vprašanjih. Vključitev Slovenije v NATO bi povečala varnost države, ki se v sodobnem svetu ne konča na njenih mejah, je poudaril.

Damjan Franz in Martina Drevenšek iz skupine Neutro, ki sta tudi soustvarjalca spletnih strani Ne NATO, pa sta menila, da je treba spore v sodobnem svetu reševati zlasti z diplomatskimi in ekonomskimi sredstvi. Po besedah Drevenškove vključitev Slovenije v NATO ne zmanjšuje ogroženosti Slovenije, ki jo ta čas najbolj ogrožajo kriza na socialnem in zdravstvenem področju ter čedalje večje nezaupanje državljanov v njeno notranjo in zunanjo politiko.

Javna tribuna o vstopu Slovenije v EU in NATO je potekala tudi na Vrhniki. Nanjo so bili vabljeni poslanca DZ Janez Janša in Jelko Kacin ter rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger.