V ZDA razočarani nad Turčijo

Ameriški vojaški načrti predvidevajo napad na Irak iz južne smeri iz Kuvajta in severne iz Turčije, s čimer bi iraško obrambo razdelili na dva dela ter jo tako hitreje obvladali. Zavrnitev namestitve ameriških sil v Turčiji pomeni, da bo moral general Tommy Franks, ki bo vodil morebitno vojno proti Iraku, načrte ustrezno prilagoditi, vendar v Washingtonu za zdaj še upajo, da si bodo Turki v kratkem premislili. Vodilni demokrat v senatnem odboru za obveščevalne dejavnosti Jay Rockefeller iz Zahodne Virginije je bil hudo razočaran in je za televizijsko mrežo CNN dejal, da so ZDA branile Turčijo v zvezi NATO celih 50 let, zdaj pa Turki zamujajo priložnost, da bi ameriški vojski omogočili kopenski dostop do severnega Iraka.

Vodilni demokrat v odboru za mednarodne odnose Joe Biden iz Delawarea pa je za televizijo Fox dejal, da ga turška zavrnitev z vojaškega vidika ne skrbi toliko kot posledice za povojno ureditev Iraka. V primeru vojne lahko Turčija vojaško zasede sever Iraka, ki je v rokah kurdske opozicije, vmes pa ne bo Američanov, ki bi preprečili spopade. Nekdanji vrhovni poveljnik zveze NATO, upokojeni general Joseph Ralston, pa je za televizijo CBS dejal, da bi bila nestabilnost na severu Iraka zelo slaba za Turčijo in da bi bile ameriške kopenske enote najboljše zagotovilo, da do tega ne pride.

Ameriški vojni načrt predvideva, da bi hkrati z enotami v Kuvajtu Irak napadli vojaki 4. oklepno-pehotne divizije, katere tanki in druga oprema zdaj čakajo na tovornih ladjah pred Turčijo, vojaki pa so še vedno v oporišču Fort Hood v Teksasu. Če si Turki ne premislijo, bo 4. divizija potovala v Kuvajt, drugo fronto na severu pa bodo verjetno odprli pripadniki 101. zračne divizije, ki bi jih z letali prepeljali na sever Iraka.

Američani so želeli v Turčijo poslati še okoli 200 vojaških letal in zdaj razmišljajo, kam s temi letali, saj so vsa zračna oporišča Američanov v Perzijskem zalivu že polna. Načrtovalci vojne v Pentagonu se tudi bojijo, da bi iraški predsednik Sadam Husein preventivno napadel ameriške enote v Kuvajtu s kemičnim ali biološkim orožjem, zato Američani pospešeno bombardirajo iraška raketna izstrelišča in topništvo, ki lahko doseže sever Kuvajta.

Povsem drugače pa so v Washingtonu sprejeli novico, da so v Pakistanu v soboto aretirali domnevnega glavnega organizatorja terorističnega napada na ZDA 11. septembra 2001 in vodjo operacij teroristične organizacije Al Kaida Kalida Šejka Mohameda. Ameriški obveščevalci nočejo povedati, kje Mohameda zaslišujejo, vendar to zanesljivo ni na ozemlju ZDA. Rockefeller je sicer dejal, da fizičnega mučenja ne dovoljujejo, vendar imajo zasliševalci na razpolago psihološke in druge metode za prepričevanje, naj spregovori.

Kritiki ameriške administracije se bojijo, da se bo zdaj začela nova poplava opozoril pred terorističnimi napadi iz pravosodnega ministrstva ali ministrstva za domovinsko varnost, saj bo Mohamed morda zavajal zasliševalce in povzročal zmedo. Nekaj podobnega pripisujejo drugemu voditelju Al Kaide, Abu Zubejdi, ki so ga aretirali marca lani in ki je s svojimi informacijami povzročil kar nekaj zmede. Ameriški preiskovalci upajo, da bodo iz Mohameda izvlekli informacije o pripravah na morebitne nove teroristične napade in podatke o obstoječih terorističnih celicah. Prav tako bi lahko pojasnil okoliščine napada 11. septembra, predvsem to, kdo natančno je izbiral tarče, kdo je določil datum napada in podobno.