Kronologija iraške vojne:

Medtem ko so ZDA na širšem območju Perzijskega zaliva za primer vojne v Iraku namestile že 225.000 vojakov, ki naj bi se jim pridružilo še 48.000 pripadnikov britanske vojske, pa še ni znano, ali bo Turčija na svojem ozemlju dovolila namestitev ameriških enot. Potem ko je turški parlament v soboto zavrnil namestitev ameriških vojakov v Turčiji, turška vlada namreč še ne namerava vnovič pozvati parlamenta, naj odobri namestitev 62.000 ameriških vojakov na turškem ozemlju, je po srečanju turške vlade in predstavnikov vladajoče Stranke za pravico in razvoj (AKP) zatrdil podpredsednik parlamentarne skupine AKP Eyup Fatsa.

Vodja vladajoče AKP Recep Tayyip Erdogan pa je dejal, da doslej v Ankari niso sprejeli še nobene odločitve o možnosti vnovične obravnave odločitve o namestitvi ameriških vojakov na turškem ozemlju v parlamentu. "To ni odločitev, ki jo je moč sprejeti z lahkoto," je pojasnil na novinarski konferenci. Po njegovih besedah vodstvo AKP in vlada "ločeno preučujeta" možnosti, kako naprej po zavrnitvi v parlamentu.

Predstavniki ameriških vojaških oblasti so v soboto po presenetljivi odločitvi turškega parlamenta izjavili, da lahko hitro prilagodijo vojaške načrte za invazijo na Irak. Obrambni minister Donald Rumsfeld je dejal, da bi bil pohod na Bagdad izvedljiv tudi brez privolitve Turčije. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da je "načrt B" sicer že dolgo pripravljen. Načelnik generalštaba Richard Myers je že v petek zatrdil, da bodo ameriške enote "kakorkoli že" prepeljali na sever Iraka. Ena od verjetnih možnosti je, da bi več tisoč ameriških vojakov s padali pristalo na severu Iraka. Ameriške oblasti kljub temu še vedno upajo, da bo Turčija svojo odločitev spremenila.

Medtem pa je Irak začel izpolnjevati še eno zahtevo mednarodne skupnosti in uničil že 10 spornih raket al-samud 2. Uničevanje raket je potekalo na območju industrijskega kompleksa Al Tadž, 30 kilometrov severno od Bagdada, uničili pa naj bi tudi prostor za izdelovanje tovrstnih raket v vojaškem kompleksu Al Rašid. ZDA sicer to potezo Bagdada označujejo za nezadostno.

Američani tako nadaljujejo s kopičenjem sil na širšem območju Perzijskega zaliva, vključujoč Afganistan. Ameriške enote bodo v primeru vojne v Iraku štele 225.000 vojakov, katerim naj bi se pridružilo še 48.000 pripadnikov britanske vojske. Največ ameriških vojakov je nameščenih v Kuvajtu, kjer je okoli 111.000 pripadnikov kopenske vojske in marincev nameščenih v puščavi v bližini iraške meje. V Kuvajtu ameriška in britanska vojska uporabljata tudi dve letalski oporišči, Al Džaber in Ali Salem, kjer na začetek napadov čakajo vojaški lovski bombniki A-10 in F-16. Poleg tega je v Savdski Arabiji nameščenih 7000 mož, predvsem pripadnikov vojnega letalstva v oporišču Princ Sultan južno od Rijada. Okoli 46.000 vojakov je zbranih na morju v regiji. ZDA so tja že poslale pet letalonosilk - Constellation, Kitty Hawk, Abraham Lincoln, Harry Truman in Theodore Roosevelt. V ponedeljek pa naj bi izpred obale Kalifornije proti Zalivu krenila še šesta letalonosilka, Nimitz.

Ameriški predsednik George Bush je v sobotnem radijskem nagovoru Američanom ponovil četrtkov govor, ki ga je imel v Washingtonu, in v katerem je razlagal vzroke za ameriška prizadevanja za vojno proti Iraku. Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je v pogovoru za mednarodni program francoskega radia dejal, da se Američanom ne mudi v vojno in še vedno upajo na mirno rešitev. Bush ni dopuščal nobenega dvoma in je takoj v začetku nagovora dejal, da so ZDA odločene za soočenje z veliko in naraščajočo nevarnostjo iraškega predsednika Sadama Huseina in njegovega orožja za množično uničevanje. "Temu diktatorju ne bomo dovolili, da ogroža in izsiljuje civilizirani svet ali da preda svoje strašno orožje terorističnim skupinam, ki ne bodo oklevale in ga bodo uporabile proti nam," je dejal ter dodal, da je od odprave teh groženj odvisna varnost Američanov.

Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je medtem ponovil, da Francija nasprotuje drugi resoluciji ZN o Iraku, saj ocenjuje, da je za novo resolucijo še prezgodaj. Resolucija 1441 namreč predvideva delo inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka, "vse dokler njihovo delo ne bo več mogoče", je v pogovoru za britanski BBC dejal de Villepin. Vodja francoske diplomacije pa ni želel povedati, ali francosko nasprotovanje novi resoluciji pomeni tudi, da bo Francija ob glasovanju v VS ZN vložila veto.

Tudi Kitajska se je v odzivu na pisni osnutek poročila vodje UNMOVIC Blixa o iraškem izpolnjevanju določil resolucije 1441 zavzela za nadaljevanje dela inšpektorjev ZN v Iraku. Uradni Peking je namreč prepričan, da se je vojni možno in potrebno izogniti. Kitajski zunanji minister Kong Quan je še pozval Bagdad k učinkovitejšemu in okrepljenemu sodelovanju z inšpektorji.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa na obisku v Sofiji ni uspel prepričati Bolgarije, da bi pristopila k ruskemu stališču glede iraške krize. "Stališči Rusije in Bolgarije se ne ujemata v celoti, vendar ne bi bilo prav, da bi tu v Sofiji vrednotil njihovo zunanjo politiko," je dejal po srečanju z bolgarskim predsednikom Georgijem Parvanovom. Putin ostro nasprotuje vojni v Iraku in zahteva nadaljevanje dela inšpektorjev ZN, Bolgarija, nestalna članica VS ZN, pa se bolj nagiba k politiki ZDA. Bolgarija je ameriškim silam v primeru vojne v Iraku tudi odprla svoj zračni prostor in oskrbovalno oporišče.

ZDA pa naj bi po navedbah britanskega tednika Observer vohunile za delegacijami članic VS ZN, saj želijo pridobiti podatke o njihovem glasovanju o drugi resoluciji o Iraku. Operacija pod vodstvom ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), naj bi temeljila na prisluškovanju telefonskim pogovorom delegatov doma in v pisarnah v ZN ter prestrezanju njihove elektronske pošte. Prisluškovali naj bi predvsem predstavnikom držav članic VS ZN, ki naj bi bile po njihovem mnenju glede nove resolucije še neodločene; to so Angola, Kamerun, Čile, Mehika, Gvineja in Pakistan, piše Observer.

Medtem ko se ameriški pritiski glede vojne v Iraku stopnjujejo, pa se nadaljujejo tudi demonstracije po vsem svetu, na katerih mirovniki pozivajo ZDA, naj se odpovejo vojaškemu pohodu na Irak. Najštevilčnejši protesti so se tako danes potekali v maroški Casablanci, kjer se je zbralo približno 160.000 nasprotnikov vojne, množične demonstracije pa so bile tudi v pakistanskem Karačiju, kjer je vojni v Iraku nasprotovalo nekaj deset tisoč ljudi.

Papež Janez Pavel II. je v nagovoru vernikom na trgu Sv. Petra v Rimu dejal, da bi vojna v Iraku vsem prinesla le obžalovanje in hude posledice. Sveti oče je še poudaril, da si je potrebno kljub resnični možnosti vojne še naprej prizadevati za miroljubno razorožitev Iraka. V ta namen bo v ponedeljek na pogovore z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem poslal nekdanjega vatikanskega veleposlanika v ZDA, italijanskega kardinala Pia Laghija, ki bo Bushu predstavil papeževe argumente proti vojni.

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) pa se pripravlja, da bo v primeru vojne iz Iraka v sosednje države skušalo zbežati okoli 600.000 beguncev, je na novinarski konferenci v afganistanskem Kabulu sporočil vodja UNHCR Ruud Lubbers.