Kronologija iraške vojne:

Sočasno kroži tudi francosko-nemško-ruski memorandum, ki predlaga nadaljevanje inšpekcij brez določitve datuma njihovega trajanja. Rusija in Kitajska še naprej vztrajata, da nova resolucija o Iraku ni potrebna in se zavzemata za mirno rešitev vojne, Washington pa poudarja, da je čas za zaključek in odločitev, ali Irak krši resolucije VS ZN. Ameriški predsednik George Bush je VS ZN vnovič pozval, naj izpolni svojo dolžnost in potrdi predlog druge iraške resolucije in se sooči z iraško nevarnostjo. Medtem je turški parlament ponovno preložil glasovanje o namestitvi ameriških vojakov Turčiji.

Osnutek nove resolucije so v ponedeljek predstavile ZDA, Velika Britanija in Španija, v predlogu pa navajajo, da Irak ni izkoristil zadnje priložnosti za prostovoljno razorožitev države z orožjem za množično uničevanje. Resolucija sicer Iraku ne postavlja ultimata, sklicuje pa se na sedmo poglavje Ustanovne listine ZN, ki govori o ukrepih v primeru ogrožanja miru, kršenja miru in agresije. Osnutek resolucije omenja tudi poročilo Iraka o njegovih oborožitvenih zmogljivostih, saj naj bi vseboval "lažne izjave in zamolčevanje". Predlagatelji resolucije so še zapisali, da neizpolnjevanje resolucij VS ZN s strani Iraka ter širjenje sredstev za množično uničenje in raket z dolgim dosegom "predstavlja grožnjo mednarodnemu miru in varnosti".

Nemčija, Rusija in Francija pa so v odgovor na novo resolucijo predstavile memorandum, v katerem naj bi šlo za načrt razorožitve Iraka "program za programom". V francosko-nemško-ruskem memorandumu je tudi poudarjeno, da je vojaška opcija lahko le zadnja možnost.

Ameriška administracija je ponudbo Kanade, da bi bila posrednica v primeru iraške krize, zavrnila kot nepotrebno zavlačevanje. Kompromisni načrt za rešitev iraškega vprašanja, ki ga je Kanada predstavnikom VS ZN predložila v torek, daje Iraku čas do 28. marca, da izpolni zahteve VS ZN po razorožitvi, sicer se bo moral soočiti z morebitno vojno.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je po srečanju z nemškim kanclerjem Gerhardom Schroederjem v sredo zvečer v Moskvi izrazil prepričanje, da je resolucija, ki bi odprla pot za napad na Irak, nesprejemljiva, in zatrdil, da rusko stališče ostaja nespremenjeno. Iraško krizo želimo rešiti z mirnimi sredstvi in zagotoviti, da bo Irak spoštoval resolucije ZN, je dodal Putin.

Medtem želi Čile, sicer nestalna članica VS ZN, po pisanju tamkajšnjih medijev pred današnjim zasedanjem VS ZN pustiti odprte vse možnosti. Tega sicer podpira tudi Kitajska, ki je poleg ZDA, Velike Britanije, Francije in Rusije stalna članica VS ZN s pravico do veta. Kitajska in Rusija sta se tako danes znova zavzeli za "politično in diplomatsko" rešitev iraške krize. Po pogovorih z visokimi kitajskimi političnimi predstavniki je ruski zunanji minister Igor Ivanov v Pekingu izrazil prepričanje, da že obstoječe resolucije predstavljajo zadovoljivo podlago za rešitev vprašanja. Pri svojem stališču glede iraške krize pa bo po besedah sekretarja na britanskem zunanjem ministrstvu Mikea O' Briena vztrajala tudi britanska vlada, kljub razhajanju mnenj glede vprašanja Iraka v vrstah laburistov.

Ruski in ameriški predsednik, Vladimir Putin in George Bush, sta danes sicer pozvala k izdelavi "akcijskega načrta v skladu z interesom celotne mednarodne skupnosti" kar zadeva Irak. Kot so po telefonskem pogovoru med predsednikoma sporočili iz Kremlja, je pobudo za pogovor dal ameriški predsednik Bush, sogovornika pa se strinjala, da bi bilo treba pospešiti delo v VS ZN, da bi izdelali takšen načrt, ki bo sprejemljiv za vse.

Turški parlament pa še vedno ni odločal o predlogu vlade, naj odobri namestitev 62.000 ameriških vojakov, ki naj bi iz turškega ozemlja sodelovali v vojaški operaciji v Iraku, je sporočil predstavnik turške vladajoče stranke AKP Salib Kapusuz. Kot je dodal, bodo o tej temi najverjetneje razpravljali v soboto.

Vodja vladajoče turške stranke AKP Recep Tayyip Erdogan pa je v sredo napovedal, da bo iz Turčije v Irak vstopilo 20.000 ameriških vojakov, ki bi se pripravili na morebitno vojno proti režimu v Bagdadu. Erdogan se je pred današnjim odločanjem v turškem parlamentu o namestitvi 62.000 ameriških vojakov, ki naj bi iz turškega ozemlja sodelovali v vojaški operaciji v Iraku, tako opredelil za namestitev ameriških enot. Erdogan je v pogovoru za turško televizijo Kanal D še pojasnil, da bi kakih 20.000 vojakov vstopilo v sosednji Irak, ostalih 40.000 pa bi ostalo v Turčiji za primer napada na Irak.

Medtem so nizozemski vojaki v okviru priprav za zaščito Turčije v primeru vojaškega posredovanja v Iraku danes začeli premeščati rakete vrste patriot v dve večji mesti na jugovzhodu Turčije nedaleč od turško-iraške meje. Nizozemski poveljnik Eric Abma je ob tem izrazil prepričanje, da bi z omenjenimi raketami lahko Turčijo obranili pred iraškimi raketami vrste scud. Gre za prvo vojaško opremo, ki jo je zveza NATO namestila za zaščito Turčije za primer vojne proti Iraku.

Nemška vlada pa Turčiji v zvezi z iraškim vprašanjem ne bo dala nobene dodatne vojaške zaščite, je danes v Berlinu povedal nemški obrambni minister Peter Struck po srečanju z belgijskim kolegom Andreom Flahautom. Kot je dejal, naj bi Berlin še ta teden negativno odgovoril na prošnjo zveze NATO. Nemški zunanji minister Joschka Fischer pa je v sredo zvečer na nemški televiziji ZDF poudaril, da je Nemčija svoje zavezniške dolžnosti že izpolnila, sedaj pa morajo narediti "svoje" še ostale članice NATO. Nemčija je prek Nizozemske Turčiji že dobavila rakete vrste patriot za protiraketno obrambo, na razpolago pa je ponudila tudi radarska letala awacs s posadko.

Slovenska vlada pa bo o prehodu konvojev z ameriško vojaško opremo, namenjenih v Turčijo, prek slovenskega ozemlja odločala predvidoma na naslednji redni seji prihodnji četrtek. Po pisanju sredine izdaje tržaškega dnevnika Il Piccolo naj bi v skladu s sporazumom med vladama v Washingtonu in v Ljubljani prek Slovenije v ameriške baze v Turčiji odpotovalo 26 konvojev z vojaškimi oklepnimi vozili, laserskimi sistemi in strelivom.

Ameriški predsednik George Bush pa je v sredo zvečer v Washingtonu pojasnil razloge za vojno proti Iraku. Po Bushevih besedah administraciji ne gre le za varnost, ampak tudi za uresničitev širših interesov demokratizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Po Bushevem mnenju bo demokratizacija Iraka, ki jo načrtujejo, blagodejno vplivala na ves Bližnji vzhod. Bush tudi ni dopustil nikakršnega dvoma v to, da bo Irak razorožen na miren ali nasilen način. "Upamo, da bo Irak izpolnil zahteve ZN in se popolnoma razorožil na miren način. Če se ne bo, smo pripravljeni, da ga razorožimo s silo. Tako ali drugače, nevarnost bo odpravljena," je odločen Bush.

Bush je VS ZN vnovič pozval, naj izpolni svojo dolžnost in potrdi predlog druge iraške resolucije in se sooči z iraško nevarnostjo. Bush je zatrdil, da ZDA nikakor ne nastopajo enostransko, ampak se zavzemajo za utrditev veljave ZN. "V VS tako močno verjamemo, da si želimo, da njegove besede nekaj pomenijo," je dejal Bush in opozoril, da če VS ne bo podprl nove resolucije, se bo njegova avtoriteta izkazala za prazno in ZN bodo resno oslabljeni kot vir reda in stabilnosti.

Ameriške obveščevalne agencije pa so izdelale seznam vodilnih in drugih pomembnih osebnosti v Iraku, ki so jih razdelili v tri skupine glede na to, kaj jih čaka po vojaški operaciji v Iraku. V prvi skupini so najtesnejši sodelavci iraškega predsednika Sadama Huseina in nekateri člani njegove družine, ki ne morejo upati na milost. V drugi skupini so osebnosti, za katere ni jasno, na kateri strani v resnici so, in bodo deležne posebne pozornosti v času vojaške operacije. V tretji skupini pa so ljudje, ki nasprotujejo Huseinu, ali pa jih bodo Američani potrebovali za delovanje države po vojni.

Inšpektorji ZN za razorožitev Iraka so medtem preiskali šest sumljivih objektov, v katerih bi lahko Irak proizvajal orožje za množično uničenje. Ekipa strokovnjakov za biološko orožje je že četrtič zapored obiskala predelovalnico odpadnih snovi El Asisija kakih 100 kilometrov južno od Bagdada. Po navedbah Iraka naj bi tam leta 1991 uničili 157 letalskih izstrelkov vrste B-400, napolnjenih z antraksom, botulinom in aflatoksinom, ki se običajno uporabljajo v napadih z biološkim orožjem. Inšpektorji so po navedbah dpa danes med drugim obiskali zasebno tovarno za načrtovanje raket ter nekdanjo tovarno kemičnega orožja v Samari 100 kilometrov severozahodno od Bagdada.