Kronologija iraške vojne:

Francoski parlament se je zavzel za mirno razorožitev Iraka in izrazil nasprotovanje ameriški politiki do Iraka. Britanski premier Tony Blair pa je v spodnjem domu britanskega parlamenta zagotovil, da si bo "brez prestanka" prizadeval za sprejetje nove resolucije o Iraku v VS ZN ter izrazil prepričanje, da ne bo vložen veto proti ameriško-britansko-španskemu predlogu nove resolucije o Iraku, ki bi omogočila vojaški poseg. Opozicijske stranke španskega parlamenta pa so napovedale skupno delovanje glede iraškega vprašanja in odločno podprle nemško-francosko pobudo za mirno razorožitev Iraka, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vodja inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka Hans Blix je sicer dejal, da je za inšpekcije potrebnega še "več mesecev" časa. Turški parlament pa bo o odobritvi namestitve ameriških sil na svojem ozemlju glasoval v četrtek. V kraju Salahedin v severnem, kurdskem delu Iraka, se je medtem le zbrala iraška opozicija.

Francoski premier Jean-Pierre Raffarin je med parlamentarno razpravo opozoril, da bi začetek vojne proti Iraku, ne da bi pri tem izčrpali vseh možnosti za mir, razbil mednarodno skupnost, vojna pa bi po njegovih besedah predstavljala nepremišljeno in nezakonito dejanje. Raffarin je še zagotovil, da se Francija še naprej zavzema za nadaljevanje in okrepitev inšpekcij nad orožjem v Iraku. Francoski zunanji minister Dominique de Villepin pa je pred poslanci dejal, da osnutek nove resolucije jasno odpira pot do vojne proti Iraku. Člani obeh domov francoskega parlamenta, narodne skupščine in senata, so sicer skoraj soglasno izrekli svojo podporo politiki francoske vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski predsednik Jacques Chirac je po pogovorih s predsednikom španske vlade Josejem Mario Aznarjem v Parizu ponovil, da med Francijo in Španijo obstajajo razlike v stališču glede Iraka ter ponovno izrazil francosko nasprotovanje vsakršni novi resoluciji glede Iraka, medtem ko je Aznar menil, da bi bila druga resolucija smiselna. Chirac je še enkrat zatrdil, da bi bila vojna v Iraku najslabša možnost.

Britanski zunanji minister Jack Straw pa je pred britanskimi poslanci med drugim tudi zagotovil, da se bo britanska vlada posvetovala s parlamentom glede morebitnega sodelovanja britanskih enot v primeru vojne proti Iraku. Neposredno po Blairovem govoru, v katerem je skušal prepričati kritike in skeptike, da Sadam Husein doslej ni pokazal nobene pripravljenosti za sodelovanje in zato očitno krši resolucijo 1441 VS ZN, se je sicer med poslanci vnela srdita razprava glede iraškega vprašanja. Pri tem se je namreč pokazalo, da bi lahko proti Blairovi politiki glasovalo najmanj sto od 412 laburističnih poslancev, ki bi s tem zadali hud udarec britanski politiki do Iraka.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov je med obiskom v New Yorku dejal, da predlog nove resolucije temelji na domnevi, da so inšpekcije ZN v Iraku propadle, čeprav za to ni nobene podlage, poroča dpa, sklicujoč se na rusko agencijo Itar-Tass.

Turčija je iz varnostnih razlogov medtem evakuirala diplomate s svojega veleposlaništva v Bagdadu, da bi se izognila "nenadzorovanim" posledicam predloga turške vlade. Ta je namreč pozvala parlament, naj odobri namestitev 62.000 ameriških vojakov na turškem ozemlju za primer sodelovanja v vojaški operaciji v Iraku, je dejal turški zunanji minisiter Jaser Jakis. Kot je za ameriško televizijo CNN dejal vodja turške vladajoče stranke AKP Recep Tayyip Erdogan, bo turški parlament o tem predlogu glasoval v četrtek.

Iz oporišča zveze NATO Geilenkirchen na zahodu Nemčije pa sta v zavezniško oporišče Konja v Turčijo prispeli prvi radarski letali awacs, namenjeni za obrambo Turčije v primeru iraškega napada. Poleg tega je Turčija zvezo NATO zaprosila, naj ji za zaščito njenega ozemlja v primeru vojne z Irakom pošlje večje število raket Patriot za protiraketno obrambo in več opreme za zaščito pred napadi z biološkim in kemičnim orožjem, kot je bilo prvotno dogovorjeno, so potrdili na sedežu zavezništva v Bruslju. Obenem je Turčija zaprla mejni prehod z Irakom Harbur, sicer edini uradni mejni prehod med državama, je po navedbah AFP poročala turška televizija NTV, ki se je sklicevala na turško zunanje ministrstvo. Mejo z Irakom pa je po besedah tiskovnega predstavnika iranske vlade Abdulaha Ramezanzadeha popolnoma zaprl tudi Iran.

Blix, ki je v pogovoru za četrtkovo izdajo nemškega tednika Die Zeit dejal, da je za inšpekcije potrebnega več časa, je obenem dejal, da še vedno ni "povsem jasno", ali želi Irak z inšpektorji res sodelovati. Pri tem je še poudaril, da je postopek inšpekcij počasen in dodal, da bi, "tudi če bi Irak polno sodeloval, potrebovali še nekaj mesecev časa". Vprašal se je, ali je zdaj po 12 tednih inšpekcij, ki so sledili štirim letom, ko inšpektorjev v Iraku ni bilo, res pravi čas, da "se vrata zaprejo".

Inšpektorji ZN medtem v Iraku nadaljujejo delo, pri čemer so v sredo obiskali devet lokacij, med drugim tudi skladišče vojaške opreme El Asisija, kjer naj bi iraški režim po lastnih trditvah pred leti uničil 157 letalskih bomb z biološkim orožjem.

Vodja Demokratične stranke Kurdistana (PDK) Masud Barsani je pozval k enotnosti iraške opozicije, ki bi s pomočjo mednarodne podpore lahko dosegla "federalen, demokratičen in združen Irak", je poročala AFP. Srečanja se udeležuje 55 delegatov Sveta za koordinacijo in članov iraške opozicije, navzoč pa je tudi odposlanec ameriškega predsednika Georgea Busha, ki je tudi član iraške opozicije, Zalmaj Kalilzad. Ta je dejal, da ZDA "nimajo nobenega namena vladati Iraku" in dodal, da bo moralo iraško ljudstvo vladati samo in to čim prej.

Članice Arabske lige so dokončno sprejele sklep, da se bo vrhunsko zasedanje te organizacije začelo v soboto, 1. marca, v egiptovskem Šarm el Šejku, kot je bilo predvideno. Udeležbo je medtem sicer že uradno potrdil Irak in napovedal udeležbo "močne delegacije".

V malezijski prestolnici Kuala Lumpur pa so se sestali voditelji okoli 50 članic Organizacije islamske konference (OIC). Po besedah malezijskega premiera Mahathira Mohamada, so govorili o tem, kako bi članice OIC nafto uporabile kot "orožje" v prizadevanjih za preprečitev vojne v Iraku, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Po sporazumu, načrtovanem med vladama v Washingtonu in v Ljubljani, naj bi po navedbah tržaškega dnevnika Il Piccolo prek Slovenije v ameriške baze v Turčiji odpotovalo 26 konvojev z vojaškimi oklepnimi vozili, laserskimi sistemi in strelivom. Slovenska vlada naj bi po navedbah časnika besedilo sporazuma v četrtek poslala v državni zbor, ta pa naj bi se o njem izrekel v ponedeljek ali najkasneje v torek. Na ministrstvu za obrambo te napovedi za STA sicer niso mogli potrditi.

Slovenski in italijanski protiglobalisti in mirovniki pa so odločeni, da bodo s skupno akcijo nepokorščine preprečili "konvoju smrti", da bi peljal prek Trsta, še poroča Il Piccolo. Kot dodaja, bi lahko bil Trst glavna točka prehoda konvoja z ameriško vojaško opremo, ki naj bi bil sicer namenjen v turški Kurdistan prek Ljubljane, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Tako je več sto mirovnikov blokiralo želežniško progo blizu Vicenze, kjer sicer natovarjajo ameriško vojaško opremo. V sudanskem Kartumu je sicer proti ameriškemu napadu na Irak protestiralo več kot 100.000 ljudi, po ocenah organizatorjev pa pol milijona.